Prvomajske povorke so bile njega dni pomemben družbeni dogodek. Delovne organizacije pa tudi posamezna društva in kulturne skupine so se trudile, da bi predstavile svojo dejavnost, predvsem pa svoje uspehe, ki so jih v letu dni dosegle.
Bila je to tudi prilika, da so se predstavili tudi planinci, pokazali svojo množičnost in družbeno angažiranost. Leta 1958 je planinsko društvo prevzel prof. Drago Karolin in z novim odborom vlil novo energijo planinskemu članstvu. Stekle so širše priprave, da ruševine opuščene italijanske proti letalske opazovalnice na samem vrhu Snežnika nadgradijo v planinsko postojanko. Bila je smela odločitev z mnogimi pomisleki, da bi razmeroma majhno društvo s skromnimi sredstvi in omejenim članstvom uresničilo tako velik podvig in postavilo v višini skoraj 1.800 m, planinsko postojanko. Pa vendar se je zamisel uresničila, čeprav je bilo potrebnih skoraj 30 let.
Na sliki:
Velika skupina članov planinskega društva Ilirska Bistrica v prvomajski povorki leta 1959. Za ta dan so se planinsko oblekli in korakali po ulicah Ilirske Bistrice. Skrajno levo Milan Primc, za njim planinka Nada Butinar v beli vetrovki z veliko sliko Snežnika in 4-letnim sinom Egonom. Za njo Alda Milavec in drugi. 192/vč
