V nedeljo, 19. junija 1983 je Slovensko planinsko društvo Trst organiziralo tradicionalno srečanje slovenskih planinskih društev. Srečanje z bogatim programom je bilo v Nabrežini. Zbrali smo se planinci iz vse Primorske pa tudi mnogih krajev Slovenije. Da je šlo za veliko prireditev priča tudi številna udeležba planincev iz Ilirske Bistrice. Skoraj si ni moč predstavljati, je cela skupina, kot jo kaže slika, našla prostor v enem samem avtobusu.
Še pred prireditvijo smo se vsi poklonili Bazoviškim junakom, žrtvam fašističnega nasilja, ki so tu leta 1930 na Bazovski gmajni padle pod sovražnimi streli. K spomeniku smo položili šopek kraškega cvetja, zapeli žalno pesem, mladi pa so recitirali nekaj upornih pesmi. Izkazale so se mlade planinke Jeronima Kastelic, Marja in Tinka Bačič, Martina Grlj…(po spominu), Janko Čeligoj pa je nosil slovensko planinsko zastavo.
Po prireditvi smo se odpravili domov, pa avtobus ni hotel vžgati. Bil je to edini avtobus od njih dve sto na prireditvi s tako grdo navado. Poprijeli smo možaki in porivali avtobus dokler se nas ni usmilil in popustil. Imeli pa smo še eno skrb kako bomo prišli čez mejo z vso nakupljeno kavo, ki se je v Jugoslaviji ni dobilo. V avtobusu je dišalo po kavi, kot da smo jo pražili na vsakem sedežu. Na vprašanje carinika na naši strani meje: »Imate kaj kave?« Pa vsi v en glas, »NEEEEE! Saj je danes nedelja in je vse zaprto! Carinik se je smehljal saj je vedel, kako so trgovci iznajdljivi. Vse trgovine v Nabrežini so imele kovinske rolete spuščene na polovico in kupčija je pod njimi nemoteno tekla. Nas pa je poslal lepo naprej in domov! 161/vč
