Prvi župan Ilirske Bistrice, po italijanski zasedbi naših krajev, je bil advokat Carlo Ognibene, ki se je aktivno vključil v življenje kraja. Poročil se je z mladenko iz Zabič pri Ilirski Bistrici in poleg funkcij, ki jih je prevzel po županskem položaju, postal tudi aktiven čebelar. Po prepovedi slovenskega planinskega društva, pa tudi predsednik italijanskega Planinskega društva v Ilirski Bistrici. (Club alpino Italiano, sezione Fiume, sottosezione Villa del Nevoso), katerega sedež je bil v Kavarni Roma, današnja kavarna ob bistriški pošti. Njemu pritičejo zasluge, da imamo sredi Bistrice prekrasni stavbi zgrajeni v njegovem času v fiorentinskem slogu. (občina in banka).
Župan Ognibene se je močno potrudil, da bi tudi v občinskih simbolih poudaril italijanskost Ilirske Bistrice. Pri izbiri simbolov pa ni bil preveč natančen. Čeprav je izbral za osrednji element bistriškega grba »staro ladjico«, ki smo jo Bistričani imeli v starem krajevnem grbu, že od leta 1871 je bila ladjica vse prej kot znamenita liburna. Župan ji je dodal še križ, pa nekakšno sonce in nad njo dvovršni hrib, ki najbolj spominja na Vezuv. Seveda je dodal še fašistične simbole, dvojni fascio s sekiro in levjima glavama. Nad grbom pa so še cine s petimi zidanimi stolpi. V podnožju betonskega grba se je v inproviziranem traku bohotil napis GREPENNA, dolgoletna uganka o njem pomenu te besede. Ob pomoči hčerke Metke smo ugotovili, da gre za bojni klic savojskih jurišnikov. Za okras obeh novozgrajenih stavb je dal vliti v beton omenjeni grb v eno lino, v drugo pa grb savojske kraljeve družine. Občina naj bi dobila tudi občinsko zastavo in ostale insignije, kot je bila navada. Uradno občinsko zastavo je občina naročila v sestrah v samostanu. Sestre so tudi že nabavile ustrezno blago in se ponj odpravile celo v Milano.
Župan, sedaj že novi Giusepe Berdon pa je imel smolo. Že odobren občinski grb je rimski urad preklical, saj je v tem času stopil v veljavo predpis, da mora vsak občinski grb v zgornji tretjini imeti še lektorski grb: fascio in z obeh strani obdan z dvema oljčnima vejicama. Že vliti grbi niso bili več uporabni. Na stavbo so vgradili le državni grb, ki je bil ob osvoboditvi razbit, bistriški občinski grb pa je romal na občinsko podstrešje, kjer čaka na morebitni krajevni muzej, kjer naj bi z drugimi predmeti pričal o zanimivi preteklosti kraja pod Snežnikom. Glede na sedanje občinsko negativno stališče do lastnega mestnega – krajevnega muzeja pa tudi temu slabo kaže. 374/vč
