Bili so izbranci med vojaki tedanje jugoslovanske vojske. Poslani od OZN na Sinajski polotok, da bi bdeli nad premirjem med Egiptom in Izraelom. 10 let so stali na straži v vroči sinajski puščavi (El Arišh). Zvrščeni v kontingente po 500 do 700 mož so se izmenjavali na pol leta. In 60 let po začetku te mirovne operacije so se lani na pobudo njihovega polkovnika Janeza Mejača 16. 9. 2017 zbrali pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani. Na poziv se jih je odzvalo čez 100. Janez Mejač, slovenski baletni velemojster, pa je kmalu po srečanju prejel še veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Na fotografiji zgoraj: stotnija modrih baretk pred ljubljanskim Magistratom; spodaj dva od njih, ki se nista videla več ko pol stoletja: levo Ciril Flajs, Vadole, Tržišče na Dolenjskem, desno Rado Vadnjal iz Zagorja na Pivki. Ko smo njegovi prijatelji in sovaščani iz Zagorja zvedeli, da je bil izbran za to častno nalogo, smo bil nanj karseda ponosni. – Po snidenju v Ljubljani pa je Rado povedal: »Zanimivo je bilo najino srečanje po 59 letih. Skoraj istočasno sva se prepoznala; jaz njega po imenu, on mene po priimku.« (sf)