Celjska Študijska knjižnica, sedaj Osrednja knjižnica Celje, je vseskozi skrbela za strokovno in drugo pomoč ostalim splošnim knjižnicam v regiji. Leta 1974 je takratni ravnatelj Študijske knjižnice, prof. Vlado Novak, sodeloval s Kulturno skupnostjo Šmarje pri Jelšah in pomagal izdelati smernice razvoja knjižničarstva v takratni občini Šmarje pri Jelšah. S tajnikom šmarske Kulturne skupnosti, g. Francem Drobnetom, sta se tudi dogovorila, da bo lahko knjižničar, ki ga namerava zaposliti šmarska Kulturna skupnost, sklenil delovno razmerje v Študijski knjižnici, stroške plače pa bo krila šmarska Kulturna skupnost.
Tako sem se s 1. 9. 1974 zaposlil kot prvi strokovni knjižničar v občini Šmarje pri Jelšah, takrat absolvent Pedagoške akademije Ljubljana, smer knjižničarstvo – slov. jezik. Zadolžen sem bil za ureditev vseh knjižnic na območju takratne občine in pripravo prostorov za knjižnično gradivo. Strokovno urejene knjižnice so omogočile ustanovitev Občinske matične knjižnice Šmarje pri Jelšah, ki je začela delovati 1. 1. 1977 kot enota Delavske univerze Rogaška Slatina. V času dela v Študijski knjižnici sem opravljal nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva za knjižnice v šmarski občini, skrbel za ureditev prostorov v knjižnicah Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Bistrica ob Sotli, Kozje in Pilštanj-Lesično. Hkrati pa se strokovno izpopolnjeval v celjski knjižnici, kjer sem bil zaposlen ob 1. 9. 1974 do 31. 12. 1976. Z ravnateljem knjižnice in takratnimi zaposlenimi sem izjemno dobro sodeloval in si pridobil dodatna znanja ter pravi pogled na pomen knjižnic in knjižničarstva.
Na fotografiji z leve, v prvi vrsti: Majda Kink – knjižničarka, Milica Blazinšek – nabava, prof. Ivanka Bauman – vodja oddelka za katalogizacijo, Irena Avguštin – katalogizacija;
stojijo: Drago Cetko – vodja nabave, Fanika Gologranc – racunovodkinja in Jože Čakš.
Besedilo in fotografijo prispeval Jožef Čakš