Mladi mehaniki ob Tatri od leve: Stanko Mak, Hinko Hotko, Gelek Germ – Ele*, Stane Pučnik in Miloš Frankovič. Lastnik športnega dvoseda je bil Lun, poslovodja pri Rakušu.
Gospod Anton Bremec, ugleden in zelo spoštovan Celjan, dober do zaposlenih in vajencev, je imel za tedanje čase zelo sodobno avtomehanično delavnico z avtopralnico na Miklošičevi ulici v Celju. Ob njej je bila tudi bencinska črpalka, ki jo je vodil Antonov brat Paul. Na drugi strani ceste pa je bila trgovina z radioaparati in drugimi električnimi napravami, katere poslovodja je bil Testen. Vajeniško mesto je bilo mogoče v tistih časih dobiti samo dovolj močnimi priporočili in s pravimi vezami. Učna doba je praviloma trajala tri leta, a so vajence lastniki avtomehaničnih delavnic običajno zadržali še kakšno leto. Poleg obravnavane Bremčeve so bile v Celju pred drugo svetovno vojno še naslednje avtomehanične delavnice: Šolman (na Teharski za železniškim podvozom), Gajšek (domnevno na Mariborski), Haselbach (pri Glaziji) in Ožek (pri Braniboru).
*Pravo ime Gabrijel Germ. Kot talec je bil ustreljen 15. novembra 1941 na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru.. Vir: Poslovilna pisma žrtev za svobodo, Obzorja Maribor, 1969, str. 71.
Prispevala: Ivan Basle (1923-2020) in Mihael Frankovič
