»IIirska Bistrica je tega dne doživela svoj veliki dan – Zbor prekmorskih brigad« je poročal domači mesečnik SNEŽNIK. Začel pa se je z velikim nalivom in celo viharjem v okolici. Na srečo je pretežni del dneva bilo lepo sončno vreme. Slavnostni prostor pred Osnovno šolo je napolnilo, po poročanju časnikov, vsaj 25 tisoč ljudi in še okrog 7 tisoč preživelih borcev prekomorskih brigad s svojimi komandanti. Bili so razvrščeni skupaj s svojimi bojnimi zastavami vzdolž ceste proti novi OŠ. Tokrat so se prekomorci, udeleženci bojev za osvoboditev domovine, zbrali prvič po končani vojni. Mnogi so se videli prvič tem, ko je pred 20 leti utihnilo orožje in je domovina bila osvobojena. Srečanja so bila več kot ganljiva.
Vsi so nestrpno čakali na slavnostni govor prisotnega Aleksandra Rankovića, podpredsednika SFRJ, ki ga žal ni bilo. Podpredsednik države je bil tiho in dal priliko, da so svoje govore prebrali Stane Bobnar, komandant prekomorskih brigad, dr. Franc Hočevar in Miha Marinko. Zagato smo razumeli šele kasneje. Aleksader Rankovič je bil kmalu po obisku Ilirske Bistrice zamenjan. Železniške postaje do Ilirske Bistrice so bile prazne. Železniške uslužbence, ki so bili na »po nepotrebnem na postajah« so do odhoda vlaka enostavno zaklenili v postajne prostore.
Predsednik Tito je s posebnim pismom pozdravil zbrane Prekomorce in jim čestital za njihov delež pri osvoboditvi in izgradnji domovine. Navzven je izgledalo vse normalno.
Za prekomorce je bil pripravljen bogat program, razstave srečanja s soborci prekomorci. Žal je popoldanska nevihta znova močno prizadela prireditev.
Na sliki: Prihod vlaka s podpredsednikom SFRJ Aleksandrom Rankovićem (z belim klobukom) na železniško postajo v Ilirsko Bistrico. Tu so ga pozdravili: ing. Ivan Kukovec predsednik SO Ilirska Bistrica, Miha Marinko, dr. Franc Hočevar, Albert Kljun, Albin Kuret idr.
267/vč
