Zlatorumena ladjica, liburna že 145 let simbolizira Ilirsko Bistrico, trg, mesto in občino. Odločitev so sprejeli leta 1871 kar na krajevnem nivoju, kar je kasneje povzročilo mnoge zaplete. Sprejeli so namreč grb Ilirskega kraljstva (1816-1849), za svoj krajevni grb. K takšni odločitvi jih je gotovo vodilo dejstvo, da je kraj vse bolj uveljavljal ime »Ilirska Bistrica«, pa še nad grbom je bila poudarjena žagasta krona, kar je bistriškim pilarjem bilo posebej drago.
Najstarejši odtis bistriškega grba zasledimo v uradnem žigu županstva Ilirske Bistrice z datumom 10. junij 1871 na ženitovanjski zglasnici številka 32. Predhodna zglasnica, št. 31, ima še nemško ime kraja »Illyrisch Feistritz« in je brez grba. Zlatorumena ladjica je v heraldični tehniki narisana na modrem ščitu z žagasto oz. vzhodno krono in petimi rubini.
Bistričani so Dunajsko pisarno uradno zaprosili za proglasitev kraja v trg leta 1910 in je bila prošnja naslednje leto odobrena. Na dopis iz Dunaja, da imajo pravico tudi do svojega grba, so sporočili na Dunaj, da grb pa že imajo. Sledila je prepoved uporabe grba, ker so povzeli za svoj grb, grb višje upravne enote, kar pa ne bi smeli. Zaplete z Dunajem je prekinila svetovna vojna, spor je bil pozabljen in zlatorumena ladjica je preživela tudi še italijansko zasedbo, čeprav so jo tako zelo predelali, da jo komaj prepoznamo. Čas po drugi vojni ni bil naklonjen grbom in tudi ladjici je pretila pozaba.
Pomemben korak je bil narejen leta 1975, ko je občina na pobudo podpisanega razpisala natečaj za občinski grb. S prof. Dragom Karolinom, ki je domačine prvi opozoril na stari bistriški grb, sva predlagala občinski grb z ladjico liburno po risbi G. H. Strola (1904). O predlogu so razpravljali vsi trije zbori takratne občinske skupščine in v letu 1975 še uradno sprejeli za občinska simbola modro zastavo in na njej grb z zlato ladjico (brez krone) na modrem ščitu.
V času samostojne Slovenije, ko so občinski grbi prišli na registrske tablice vozil je znani heraldik prof. dr. Božo Otorepec predlagal, da bi pod ladjico narisali beli val, po vzgledu vrhniškega grba kar bi pomenilo, da ladjica pluje po morju. Domačini se nismo strinjali s popravkom. Užaljeni profesor je še zapisal: »No pa naj bistriška ladjica še naprej pluje po vesolju!« Pač pa je poseg v sam simbol zlato ladjico pred nekaj leti opravila (brez potrebe in brez strokovne podlage) kar sama občina in uveljavila sedaj veljavno obliko grba. (vč)