Starejši prebivalci Prestranka, še posebej oni, ki so domovali ob železniški progi, gotovo niso pozabili bombardiranja njihovega mostu čez državno cesto v neposredni bližini železniške postaje. Sredi meseca marca 1945, ob skorajšnjem koncu svetovne vojne, so zavezniki z uničenjem mostu v Prestranku želeli preprečiti umik nemške vojske v smeri Trsta ali proti Ljubljani. Baje, da so uspeli porušiti most šele v tretjem napadu in to ponoči. Most so razsvetlili s svetlečimi raketami, ki so kar nekaj časa lebdele v zraku in oddajale močno svetlobo. Spomnim se, da so takšne svetleče rakete imenovali »race«.
Most je bil razdejan in njegovo popravilo je bila kar zahtevna naloga. Že takoj po vojni so most hiteli popravljati in ga v dobrem letu tudi obnovili. Spomladi leta 1945 smo z mamo in stricem šli na Dolenjsko iskati očetov grob. Vožnjo po tem delu proge si bom gotovo zapomnil do smrti. Vlak je vozil zelo počasi in se močno zibal. Strah me je bilo pogledati skozi okno vlaka. Izgledalo je kot, da se vozimo po samih tirih, brez opore, vsaj 15 m nad tlemi. Prepričani smo bili, da ne bomo prišli živi čez. No, pa se je srečno izteklo, tudi za nazaj proti domu.
Domačin g. Drago Grlj, kronist številnih domačih dogodkov, si je skrbno zapisal podatke. Med njimi tudi te: da je bil most porušen marca meseca 1945, da je bil 3. februarja 1947 opravljen tehnični prevzem in da je bil 7. maja istega leta tudi svečano odprt, pospremljen z veliko prireditvijo. Ohranil je tudi dve fotografiji s tega dogodka, eno objavljam. Sliko je za objavo odstopil lastnikov sin Dimitrij in se mu lepo zahvaljujem. (295/v.č)