Avtor drugouvrščene zgodbe je Janez Kavar iz Križ.
Utemeljitev žirije:
Spretno zgrajena pripoved v kateri prehajajo spomini na različna življenjska obdobja mladega gasilskega aspiranta, ki mu uspe pri očetu izprositi novo gasilsko kapo, se vestno udeležuje pionirskih gasilskih vaj ter s prizadevnostjo z leti napreduje do čina desetarja. Dogajanje je umeščeno v kraj odraščanja avtorja, vas Križe. Križe, ki smo jih nekoč poznali pod starim imenom Sveti Križ, so naselje pod jugozahodnim vznožjem Kriške gore ob cesti Tržič – Golnik v Občini Tržič.
Kraj dogajanja pripovedi sloni na značilnih zemljepisnih točkah in stavbah, nekaterih danes ni več. Pojavljajo se zadružni in kulturni dom, hrib Pogovca, ki deli Križe od naselja Snakovo, Kriška gora; dalje krojaški obrat »Novost«, kjer je junak zgodbe kupil gasilsko pokrivalo, vojašnica, ki je v Križah delovala do leta 1966, mimo nje je ponosni deček korakal domov z novo kapo na glavi, stražar pred vhodom pa mu je po vojaško salutiral. Osrednje mesto med vaškimi zgradbami zaseda gasilski dom, pri katerem je mladina opravljala gasilske vaje, avtor pa se spominja posebne sobe s paradnimi čeladami prvih križkih gasilcev. Te so mladi pionirji najprej loščili, nato pa z njimi marširali skozi vas. Spremljamo jih, kako gredo po vasi in pritegnejo pozornost vaščanov: iz brivnice izstopijo radovedni možje, na balinišču balinarji nemudoma prekinejo z igro, naklonjeno se jim nasmehne tudi župnik pred župniščem. Opise dogajanj oživljajo realistični detajli, med drugim tudi raztreseni predmeti na igrišču, ki pripovedujejo o drugačnih igrah otrok nekoč, značilne izjave gasilskega mentorja Ž’betovega Franceljna ter konkretni prizori suhih in mokrih pionirskih gasilskih vaj.
Če ne bi bilo naslova, bi avtor bralca v romantično zastavljenem uvodu zlahka zavedel, da se bo pripoved v nadaljevanju sukala okrog ljubljenega dekleta. Motiv gasilske kape se kot rdeča nit vleče skozi celotno pripoved do kratkega zaključka, v katerem pa pripovedovalec znova povzame uvodno čustveno vzdušje s spretnim preskokom na motiv prve ljubezni, neimenovanega dekleta, ki ga, skladno z zasnovo pripovedi, predstavljajo predmeti – lističi s kratkimi zaljubljenimi sporočili in pa fotografski portret.
Avtor je spomine na otroštvo vtkal v pristno in duhovito pripoved, ki je obogatena s številnimi dokumentarnimi detajli in je trdno umeščena v domačem kraju, kakršen je bil nekoč. Žirija mu podeljuje drugo nagrado.
