Bralna značka včeraj in danes

»Bralna značka je slovensko kulturno gibanje in prostovoljna prostočasna dejavnost, ki z raznimi programi in akcijami spodbuja k branju predšolske in osnovnošolske otroke, srednješolce in odrasle« (Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, 2019).

ZAČETEK IN ZAKLJUČEK BRANJA

Branje za bralno značko se začne vsako leto 17. septembra, na dan zlatih knjig in dan rojstva in smrti pisatelja Franceta Bevka. Zaključek bralne sezone je navadno med 2. aprilom, mednarodnim dnevom za otroke, in koncem šolskega leta (Društvo bralna značka Slovenije, 2021a).

PRVI SEZNAM KNJIG ZA BRALNO ZNAČKO

Prežihov Voranc: Solzice

France Bevk: Mali upornik

Tone Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba

Ivan Bratko: Teleskop

Anton Ingolič: Tajno društvo PGC

Miško Kranjec: Mesec je doma na Bladovici

Josip Ribičič: Rdeča pest

(Jukič, 2003)

Prva bralna značka je bila PREŽIHOVA BRALNA ZNAČKA. Pozneje se ji je pridružila BEVKOVA BRALNA ZNAČKA, njej so sledile: CANKARJEVA BRALNA ZNAČKA, JURČIČEVA BRALNA ZNAČKA, LEVSTIKOVA BRALNA ZNAČKA idr. Leta 1980, ob smrti pisatelja Leopolda Suhodolčana, so na Prevaljah začeli s SUHODOLČANOVO BRALNO ZNAČKO (Kotnik, 1970).

OBLIKOVANJE SEZNAMA

Oblikovanje prvega seznama bralne značke je potekalo v sodelovanju s slavisti, oblikoval ga je ustanovni odbor bralne značke. Na seznam so bila uvrščena predvsem sodobna slovenska leposlovna dela. Seznam je veljal eno leto. Na seznamu je moralo biti za vsako starostno stopnjo vsaj eno Prežihovo delo (Društvo bralna značka Slovenije, 2021b).

PREVERJANJE PREBRANEGA

Učenci so morali o prebranem vedeti zelo veliko in si delati zapiske. Posebej je bilo določeno, kaj morajo na določeni stopnji vsebovati zapiski. Na koncu je moral učenec oddati zapisnik. Če ta zapisnik ni bil ustrezen, ga je mentor zavrnil. Učenec ga je moral popraviti, mentor se je lahko tudi odločil, da učenec v tistem letu ni mogel sodelovati. Pogovor o prebranem je potekal v obliki »skušnje« pred komisijo, značko so na koncu prejeli le tisti bralci, ki so pokazali dovolj dobro razumevanje in poznavanje prebranega (Društvo bralna značka Slovenije, 2021b).

STAROSTNE SKUPINE IN NAGRADE

I. STOPNJA – brali učenci od 3. do 5. razreda osnovnih šol; predvidenih je bilo 5 prebranih del, nagrada je bila bronasta Prežihova značka.

II. STOPNJA – brali učenci od 6. do 8. razreda osnovnih šol; predvidenih je bilo 7 prebranih del, nagrada je bila patinirana srebrna Prežihova značka.

III. STOPNJA – brali dijaki v 1. in 2. letniku srednjih šol; predvidenih je bilo 10 prebranih del, nagrada je bila srebrna Prežihova značka.

IV. STOPNJA – brali dijaki v 3. in 4. letniku srednjih šol; predvidenih je bilo 10 prebranih del, nagrada je bila zlata Prežihova značka

(Društvo bralna značka Slovenije, 2021b).

BRALNA ZNAČKA DANES

Branje za bralno značko poteka na vseh osnovnih šolah v Sloveniji in je preraslo v nacionalno gibanje. Cilj je spodbujati bralce, da bodo radi brali vse življenje. Od leta 2002 je tekmovanje za bralno značko organizirano kot samostojno društvo »Društvo Bralna značka Slovenije«; program društva je del nacionalnega programa Zveze prijateljev mladine Slovenije. Branje na šolah vodijo mentorji – večinoma knjižničarji šolskih knjižnic in profesorji slovenskega jezika. Ob koncu bralne sezone je še vedno navada, da učence obišče gost (v zadnjih letih so na svečanih podelitvah bralne značke pogosti: Boštjan Gorenc – Pižama, Žiga x. Gombač, Janja Vidmar, Primož Suhodolčan idr.). Tisti otroci, ki berejo vsa leta, so zlati bralci in ob koncu šole prejmejo posebno priznanje (Društvo bralna značka Slovenije, 2021a).

SEZNAM BRALNIH ZNAČK PO LETU NASTANKA

• Prežihova bralna značka (22. 5. 1961)

• Bevkova bralna značka (1963)

• Cankarjeva bralna značka (1964)

• Levstikova bralna značka (1965)

• Prešernova bralna značka (1965)

• Finžgarjeva bralna značka (1966)

• Miklošičeva bralna značka (1966)

• Ingoličeva bralna značka (1966)

• Gregorčičeva bralna značka (1966)

• Cicibanova bralna značka (po vsej Sloveniji od leta 1966)

• Kranjčeva bralna značka (1967)