V 5. stoletju je na željo papeža Damaza sveti Hieronim biblijo prevedel v latinski jezik. T.i. vulgata je nastala z namenom, da bi imela Cerkev zanesljiv in enoten prevod v latinskem jeziku.
Tridentinski koncil jo je šele leta 1546 razglasil za avtentično. V času papeža Klemna VIII. je bila leta 1592 objavljena nova verzija, imenovana tudi siksto-klementinska izdaja. Ta je kar nekaj časa veljala za uradni prevod katoliške cerkve in podlago za vse nadaljnje prevode v domače jezike, med drugimi tudi za slovenski prevod iz leta 1859, ki ga je pripravil Jurij Volc s sodelavci. Izdaja Biblije iz leta 1592 obstaja v Sloveniji v samo dveh izvodih: enega hrani Minoritski samostan svetega Petra in Pavla Ptuj, enega pa najdemo v zasebni knjižnici Stanislava Bačarja.