Borec za zahodno mejo in Primorsko med 2. svetovno vojno in tik po njej
- Bevka so po kapitulaciji Italije izpustili iz zapora in takoj se je pridružil partizanom.
- Sodeloval je v vodstvu OF.
- Leta 1944 je postal predsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trst (PNOO).
- Vkorakal je v Trst in se takoj po prihodu vpel v vse ravni kulturnega in političnega življenja.
Med prihodom iz goriškega zapora in odhodom v partizane ni minila niti ena noč. Prav kmalu je Bevk postal tudi podpredsednik Narodnoosvobodilnega sveta za primorsko Slovenijo, najvišje oblasti Osvobodilne fronte na Primorskem. Čez Vogrsko se je, zaradi nemškega napada in goriške fronte, umaknil na Cerkljansko in Idrijsko. Tam je spet poprijel za svoje delo – začel je pisati, a tokrat je namesto leposlovja pisal propagandna sporočila in članke. Ponovno je postal tudi urednik, pomagal je z izdajanjem in urednikovanjem slovenskih leposlovnih in političnih tiskov v primorskih ilegalnih tiskarnah in ciklostilnih tehnikah. »Ne bi mogel na pamet našteti vseh drobnih publikacij tistih mesecev, toliko jih je bilo,« je zapisal v avtobiografskem delu Pot v svobodo.
Pozimi 1944 je zapustil Primorsko in se odpravil na dolgo in naporno pot v Črnomelj na zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOO). Na zasedanju je bil izvoljen v predsedstvo SNOO in je na Dolenjskem ostal vse do konca poletja.
Konec avgusta 1944 se je vrnil na Primorsko in postal predsednik PNOO za Slovensko primorje in Trst, urejal je Partizanski dnevnik in pisal članke, nato pa se je zopet vrnil v Belo krajino. Spomladi 1945 je prejel vest, da naj bi se zavezniki kmalu izkrcali v bližini Trsta. Ker je bil predsednik PNOO, se je takoj odpravil proti Primorski. V spominih je zapisal, da je bila to najdaljša in najtežja pot, ki jo je kdaj prehodil v partizanih. Na poti so bile zasede Nemcev, domobrancev in četnikov. Na Trnovski planoti je nato doživel nemške ofenzive, požige in nekaj hudih bojev, ko se je resnično bal za svoje življenje.
Prvega maja 1945 sta IX. korpus NOV in IV. armada osvobodila Trst in še isti dan se je Bevk s PNOO odpravil na pot proti mestu. V istem času so vanj vkorakali tudi zavezniki. Slovensko primorje s Trstom se je takrat razdelilo na dve zasedbeni coni. Cono A je upravljala Zavezniška vojaška uprava, cono B pa Vojaška uprava Jugoslovanske armade. Zavezniki naj bi cono A upravljali v sodelovanju z že obstoječimi strukturami jugoslovanske oblasti, vendar se to ni zgodilo; prevzeli so vse pristojnosti in odgovornosti na področju krajevne uprave. PNOO je svoje delo prilagodil novonastalim razmeram in se iz upravnega usmeril v socialno in kulturno področje. Bevk se je v Trstu včlanil v slovenska društva, pa tudi v slovenske in italijanske antifašistične organizacije, dejaven je bil v Slovansko-italijanski antifašistični uniji. Zanj se je začel propagandni boj za zahodno mejo.
