Mont Blanc 1913
Cilenšku je gotovo še danes žal, da ni bil na Montblanku, ki mu je bil že jako blizu.
Temu je bil pa kriv tovariš Jesih, ki sva ga bila vzela s seboj. Moj načrt je bil, da bi nas potegnil vlak iz Mestre naravnost v Chamonix. Tako bi se bili pripeljali tja še dosti zgodaj, da bi bili lahko šli naprej do hotela Tete Russe. Naslednje jutro bi bili že na Montblanku. Toda Jesih je hotel med vožnjo v Milanu dobro večerjati in udobno spati; tako smo zamudili ugodno vreme. Namesto da bi bili v torek (v letu 1913) prišli že z vrha, smo šele lezli po ovinkih, ki nas je po njih gnal vodnik Couttet, proti Aig. Du Gouter. Naslednje jutro pasmo se kakor politi cucki gugali v dežju nazaj v Chamonix. Ko se je v petek zjasnilo, smo zopet poskusili svojo srečo ter jo to pot mahnili v Grand Mulets, menda samo zato, da smo v soboto zjutraj lahko šli v sneženem metežu in hudem mrazu čez La Jonetion na postajo Les Bossons. Nato smo v nedeljo, naveličani brezuspešnih poskusov, obrnili negostoljubnemu Montblanku hrbet in se odpeljali domov. Ako bi bila tedaj s Cilenškom sama, bi bila – kaj ne? – gotovo prišla na vrh.
Janko Mlakar
Planinski vestnik, 1936, št. 5