V pričujočem poglavju obravnavamo neknjižno Kuharjevo gradivo, v katerem gre za »ustvarjalnost, ki jo literarna zgodovina komaj registrira, saj ne gre za kanonizirano literaturo, v slovstveno folkloristiko pa ne sodi, ker ne živi s pomočjo variant«. (Stanonik 2011, 7) Tovrstna besedila nastajajo naključno oz. odvisno od raznih priložnosti; npr. praznikov, potovanj idr. Nastajajo v sorazmerno rednih presledkih. Gradivo uvrščamo v posebno žanrsko področje, in sicer v rokopisje.V našem primeru govorimo o voščilnicah, dopisnicah in razglednicah, ki jih je ddr. Alojzij Kuhar napisal in odposlal poznanim naslovnikom. Po obliki te vrste besedil uvrščamo v pisanje. Pri obravnavi običajno ne gre le za avtorjev zapis, ampak tudi za izbiro motiva na voščilnici oz. razglednici. Ta izbira nam lahko namreč kaj sporoči tudi o piscu. Razglednice nam s svojo sliko oz. fotografijo dajejo tudi druge informacije (npr. geografske, zgodovinske, etnološke, kulturološke itd.), ki pa za našo obravnavo niso pomembne, saj se držimo cilja, dodati kakšen drobec v mozaiku osebnosti ddr. Alojzija Kuharja.
Večina obravnavanih virov pripada KOK dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem (v domoznanskem arhivu so hranjeni kot neobdelano gradivo), po eden je iz osebnega arhiva nečakinje Ane Ristič, hčerke Alojzijevega brata Ivana Kuharja, in njene hčerke Danice Hudrap, dva pa sta v lasti Mojce Petrič, pravnukinje Alojzijevega brata Lovra Kuharja.
