Zgodovinskih dokumentov o delovanju Laške čitalnice v teh dveh letih ni veliko. Sklepamo, da je bilo delovanje podobno kot v drugih čitalnicah. Najpomembnejša zgodovinska dokumenta sta Pravila Laške čitalnice in zvezek Imenik častitih udov Laške čitalnice.
Laški muzej hrani ustanovne dokumente o Čitalnici in Pravila laške čitalnice. Iz pravil izvemo, da je bil namen društva branje v slovenskem in drugih jezikih, ples, igre in razveseljevanje na bésedah, ne pa politično delovanje, nadalje, kakšne so bile pravice članov, da so plačevali pristopnino … Iz pravil izvemo tudi, kakšne so bile pristojnosti predsednika in drugih funkcionarjev, kako je delovalo in finančno poslovalo društvo in podobno. V hišnem redu je bilo zapisano, da je čitalnica odprta za člane ob torkih, četrtkih in sobotah med prvo opoldne in 10. uro zvečer, ob nedeljah in praznikih pa med 8. uro zjutraj in 10. zvečer, da je dovoljeno zahajanje v čitalnico le odraslim članom, da se v čitalnici govori samo slovensko, kakšna so pravila glede obnašanja v čitalnici in glede izposojanja.
Čitalnica je prenehala delovati po dveh letih, v precejšnji meri tudi zaradi nemških pritiskov. Imamo pa podatek, da je bilo l. 1871 vanjo vključenih 119 članov in tudi 11 častnih članov.
V nadaljevanju si lahko preberete prepis celotnih pravil laške čitalnice:
1.
Namen čitalnice je:
Čitanje časopisov i knjig, pisanih v slovanskih, pa tudi v drugih jazicih.
Razveseljevanje v besedah, v plesu, v igrah, ne vtika se toraj društvo v nikake politične zadeve.
2.
Kdor želi v društvo se vpisati, oglasi se naj ravnatelju alj tajniku. Ravnatelj alj tajnik to društvenemu odboru javi in odbor po večini glasov o sprejetju odloči, odbor ima tudi pravico po dveh tretjinah glasov pravega člana iz društva izključiti.
3.
Pristopnina je za v trgu stanujoče 50 kr, za zunanje 30 kr i za kmete 20 kr.
Mesečna priplača je za tržane 40 kr, zunanje člane 20 kr, za kmete 10 kr.
Kdor po prijaznem dvakratnem pismenem opominu ne plača, ima se iz društva izbrisati.
4.
Pravice družtvenikov so sledeče:
1.da čitajo časopise in knjige po društvu pripravljene ter da obiskujejo vsakovrstne veselice kakor besede, plese, igre itd.
2.da po določenem redu dobivajo časopise i knjige v domače čitanje
3.da želje, nasvete i pritožbe svoje v posebni, za to pripravljeni knjigi oznanujejo, tistim, ki pisati ne znajo, stori to tajnik
4.da smejo tudi izobražene ljudi v čitalnico vpeljati, kteri v trgu ne stanujejo.
5.
Vsaki družtvenik se mora zvesto ravnati po družtvenih pravilih in drugih naredbah, ktere bi odbor za potrebne spoznavši ustanovil.
6.
Za oskrbljenje družtvenih del in premoženja izberejo vsi članovi v velikej skupščini za eno leto 7 odbornikov, izmed kterih morajo štiri iz trga biti in tri namestnike, iz kterih si odbor sam izvoli ravnatelja, podravnatelja, tajnika, ki tudi blagajnikova dela opravlja in knjižičarja.
7.
Ravnatelj in ako bi ta ne mogel, na njegovem mestu podravnatelj in če bi oba dva ne mogla, starejši odbornik ravna po pravilih družtva, sklicuje skupščine in odborove seje, vodi razprave, podpisuje vsa družtvena pisma in zapisnike in zastopa družtvo v zunanjih zadevah.
8.
Tajnik podpira ravnatelja v vseh zadevah in piše zapisnike. On tudi vse dohodke sprejemlje, izplačuje po odkazih, podpisanih po ravnatelju in enemu drugemu odborniku ter je odgovoren za družtveno premoženje. Vsaka tri mesce ima račun z vsemi dokazi odboru predložiti, kteri ga ima pregledati in po okolnostih potrditi ali popraviti in v skupščini ima predlagati preteklega leta račun.
9.
Vsa odborova opravila so brezplačna.
10.
Odbor se shaja vsaki mesec enkrat. Vse važnejše reči imajo se izpeljevati po sklepih odborovih. Za veljavnost sklepov morajo vsaj 4 odborniki navzoči biti. Manj važna opravila odločuje ravnatelj s tajnikom, ter ima odločbe i razlage prvi odborovi seji predložiti.
11.
Vsako leto se imajo mesca januarja vsi članovi pozvati v veliko skupščino, razvun tega ima se na zahtevanje tretjine družtvenikov v 14 dneh po izročeni želji sklicati izvanredna skupščina.
12.
Po razglasu skupščine ima se razglasiti dnevni red. Skupščina se začenja z govorom ravnatelja, tajnik priobčuje kratek pregled vseh opravil in račun preteklega leta in knjižičar stanje knjižice. Skupščina izbere tri družtvenike, kteri niso bili preteklega leta odborniki, da pregledajo in po okolnostih potrdijo alj popravijo račune. Vsaki družtvenik ima pravico nove nasvete, kakor tudi spremembo pravil predložiti. Družtveniki ne smejo namestnikov pošiljati v skupščino. Zapisniki skupščine imajo s epo ravnatelju, tajniku in dveh neodbornikih podpisati.
13.
Nazoča pravila spremeni vsaka skupščina, vendar le, če sta dve tretjini pričujočih za spremenbo.
14.
Vse prepire iz družtvenega razmrja bode obravnaval razsodben odbor 5 udov, ki se za vsaki slučaj posebno voli. Vsaka stranka voli 2 uda, čitalnični odbor pa enega v ta odbor, ki si sam voli predsednika in po večini glasov, konečno odločuje vsaki prepir.
15.
V vseh skupščinah in sejah odločuje večina pričujočih glasov, razvun zadev v t. 13 in t. 14. Ako bi bilo enako število glasov, odločuje glas ravnatelja. Kdor ni nazočen, zadovoli se z odločbo večine.
16.
Ako se družtvo razruši, dobi polovico njegovega premoženja slovenska matica in drugo Družba sv. Mohorja.
