Gimnazijo Monošter so obiskovali dijaki različnih narodnosti, med katerimi je bil največji delež madžarske narodnosti, zatem nemške, obiskovali pa so jo tudi hrvaške, češke in drugih, pa tudi slovenske narodnosti iz Slovenske krajine, ki so bili pravzaprav tudi številčno tretji po vrsti glede na sestavo, čeprav napram ostalima (madžarske in nemške) dvema v manjšini. Prav tako se iz Slovenske krajine beležijo maturantje s slovenskim maternim jezikom.
Dijaki
Po ugotovitvah je v obdobju 1893-1948 gimnazijo Monošter obiskovalo oz. je bilo vpisanih vsaj tristo dijakov s slovenskim maternim jezikom, od tega v obdobju 1893-1919 vsaj sto dijakov in v obdobju 1919-1948 vsaj dvesto dijakov s slovenskim maternim jezikom. Število je torej naraščalo navkljub tedaj že ustanovljeni gimnaziji v Murski Soboti, kjer je bil učni jezik slovenski in drugim srednješolskim središčem v novi državni tvorbi. Navedba srednješolskega izobraževanja maturantov gimnazije med drugim tudi razkriva, da jih je velika večina srednješolsko znanje pridobivala na več šolah, kar pomeni, da so nekateri dijaki obiskovali gimnazijo Monošter tudi le po eno leto ali nekaj let in ne nujno vseh osem let, zaradi česar je tudi podano število variabilno in nikakor dokončno.
Poleg rednih dijakov so gimnazijo lahko obiskovali tudi izredni dijaki, ki so se učili doma, v šoli pa opravljali izpite. Kot zanimivost velja izpostaviti, da so dekleta lahko redno hodila k pouku šele od šolskega leta 1913/14 dalje, do takrat pa so lahko bila vključena v gimnazijski program samo kot zasebne dijakinje. Da so se že zgodaj vključevale v tovrstno gimnazijsko izobraževanje, dokazuje podatek, da je prva dijakinja zasebni izpit opravljala že leta 1898.
Maturantje
Maturo so dijaki monoštrske gimnazije prvič opravljali 26. in 27. junija 1906. Uspešno jo je opravilo 17 dijakov od skupno 19, ki so zaključili zadnji letnik, med njimi sta bila tudi dva dijaka iz Slovenske krajine. Maturitetni izpit je bil prvotno sestavljen iz petih predmetov: madžarskega jezika, latinskega jezika, zgodovine, matematike in naravoslovja, kasneje je bil kot obvezen dodan tudi nemški jezik, po letu 1945 pa angleški, ki je pravzaprav zamenjal latinskega. Uspeh na maturi je bil ocenjen opisno, kot prav dobro, dobro, zadostno, nezadostno.
Med leti 1906, ko se je na gimnaziji Monošter prvič opravljala matura, pa do leta 1948, je na tej gimnaziji maturiralo 34 dijakov, ki so prihajali iz območja današnjega Prekmurja, in 153 dijakov iz krajev današnjega Porabja, iz Slovenske krajine skupaj torej 187 dijakov. Število vseh maturantov v navedenem času pa je bilo 779. Iz Prekmurja je največ maturantov prihajalo iz Murske Sobote (17), iz današnjega Porabja pa največ iz Monoštra (140).
Glede na veroizpoved pa je bilo med maturanti največ katolikov potem evangeličanov in judov, ostali (npr. reformirani, pravoslavni idr.) so bili v manjšini.
