Družina izhaja iz Malih Grahovš, kjer je na kmetiji gospodaril Avguštinov ded Matija Stegenšek. Njegov mlajši sin Andrej se je po tem, ko je kmetijo prevzel starejši brat Martin, odselil v Tevče. Z ženo Ano sta najprej živela kot kočarja. V tem času so se jima rodili prvi štirje otroci. Da bi lažje preživljal družino, je iznajdljivi in podjetni Andrej Stegenšek delal kot mlinar. Istočasno se je izučil za tesarja in malo kasneje postavil celo lastno žago. Za svojo družino je zgradil novo, večjo in lepšo hišo, ki je izžarevala njegove gradbeniške zamisli, znanje in občutek za estetiko.
Dr. Avguštin Stegenšek, se je rodil 7. julija 1875 v Tevčah pri Laškem. Starši so nadarjenega sina najprej poslali na gimnazijo v Celje, nato pa na dijaško semenišče v Mariboru. Po maturi, ki jo je opravil z odliko, se je vpisal na mariborsko bogoslovje. Leta 1898 je bil posvečen v duhovnika. Leto za tem je na pobudo škofa Napotnika odšel na študij arheologije in umetnostne zgodovine v Rim. Po vrnitvi v domovino je dobil mesto suplenta za cerkveno zgodovino in patrologijo na bogoslovnem učiteljišču. Poleg službenih obveznosti je opravljal tudi izpite na graški univerzi, kjer je bil leta 1906 promoviran za doktorja filozofije, kar mu je omogočilo, da je bil leto kasneje imenovan za rednega profesorja cerkvenega prava, cerkvene zgodovine, patrologije in cerkvene umetnosti na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru.
Umrl je 26. marca 1920 v Mariboru. Pokopan je na pobreškem pokopališču.