Na univerzi v Gradcu si je pridobil doktorat z disertacijo o dobrijskem narečju. Poznamo ga kot slavista, romanista, profesorja, urednika in poliglota, saj je obvladal vse velike evropske jezike: ruščino, francoščino, angleščino, nemščino ter še sorodne romanske in slovanske jezike. Sestavil je dolgo vrsto slovarjev in s tem ogromno prispeval k slovenski knjižni kulturi.. Z njegovo znamenito razpravo o Leškem rokopisu iz sredine 18. stoletja, je Mežiška dolina stopila v častitljivo staro zgodovino slovenske pismenosti in literature.
1885
Rodil se je 22. decembra na Dobrijah.
1906
Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in Celovcu, kjer je maturiral.
Po maturi je šel odslužit enoletno vojaščino na Češko, kasneje pa je študiral romanistiko in slavistiko v Gradcu, Parizu in Lozani.
1911
Na univerzi v Gradcu je pridobil doktorat z disertacijo o dobrijskem narečju.
1912–1914
Služboval je na realki v Gorici in na gimnaziji v Banja Luki.
1914–1918
Takoj ob izbruhu prve svetovne vojne je bil mobiliziran in 4. septembra ranjen na ruski fronti. Več kot štiri leta je prebil v Rusiji kot vojni ujetnik in kasneje prostovoljec.
1917
Stopil je v rusko revolucionarno vojsko, kjer je ostal eno leto.
1919
Po vrnitvi iz Rusije je bil nekaj časa urednik tednika Mir, nato pa med plebiscitom član jugoslovanske plebiscitne komisije v Celovcu.
Po plebiscitu je šel za kratek čas ponovno v Banja Luko.
1921–1940
Bil je profesor na realni gimnaziji v Mariboru.
1929
Za Koroško so posebno zanimive objave njegove doktorske disertacije (1911), objava leškega rokopisa in razprave o njem ter knjižica o ljudskem pesniku in pevcu Lesičjaku leta 1929.
1940–1945
Bil je inšpektor za moderne jezike pri prosvetnem ministrstvu v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je bil lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi.
1946
Po osvoboditvi je nekaj časa delal pri agitpropu za Koroško, kasneje pa kot referent za šolske knjige pri prosvetnem ministrstvu v Ljubljani.
Imenovan je bil za lektorja francoskega jezika na ljubljanski univerzi.
1948
Postal je predavatelj pri katedri za romansko filologijo na ljubljanski univerzi.
1956
Imenovan je bil za znanstvenega sodelavca ljubljanske univerze.
Po upokojitvi leta 1961 je tam še vrsto let deloval kot honorarni predavatelj.
1975
Umrl je 21. novembra v Ljubljani.
