Prvi so ga za planinstvo navdušili njegovi domači. Oče, ki ga je popeljal na Šmarno goro in mu pripovedoval o vzponu na Stol. Brata Jože in France pa sta ga v dijaških letih začela voditi v visokogorje.
Leto 1910 je bilo za Pavla Kunaverja prelomno.Takrat se je seznanil s planinskim fotografom Bogumilom Brinškom, ki je njemu in njegovim prijateljem postal vodnik v gorah in v skrivnostih fotografije. Brat Jože se je še posebej navdušil za fotografijo. Mnogo njegovih fotografij je bilo objavljenih v Planinskem vestniku in drugih publikacijah.
Po nekem napornem vzponu na Zeleniške špice je Brinšek vzkliknil: »Pa smo le dren!« in postali so »Drenovci«.
Pričelo se je obdobje alpinizma in turnega smučanja. Obisk gora po nezavarovanih poteh in v vseh letnih obdobjih. Najprej zimski vzpon na Kompotelo, nato pa vse više. Koče so bile zaprte. Zavetje so jim nudile le samotne drvarske bajte.
Brez vodnika so, po svoji smeri, preplezali Triglavsko steno. Starejši planinci so jih imeli za lahkomiselne in njihovih samostojnih vzponov niso odobravali. Mladostna zagnanost se ni menila za mnenja »starcev«. Gnalo jih je naprej, više in globlje.
Pričelo se je obdobje alpinizma in turnega smučanja. Obisk gora po nezavarovanih poteh in v vseh letnih obdobjih. Najprej zimski vzpon na Kompotelo, nato pa vse više. Koče so bile zaprte. Zavetje so jim nudile le samotne drvarske bajte.
Brez vodnika so, po svoji smeri, preplezali Triglavsko steno. Starejši planinci so jih imeli za lahkomiselne in njihovih samostojnih vzponov niso odobravali. Mladostna zagnanost se ni menila za mnenja »starcev«. Gnalo jih je naprej, više in globlje.
Vmes je udarila usoda. Ob zimskem vzponu na Stol, se je smrtno ponesrečil planinski in jamarski tovariš dr. Josip Cerk. Skupaj s Kunaverjem sta vodila dijake v vetru in ledu na vrh Stola. Med potjo je sunek vetra pahnil dr. Cerka v dolino. S skrajnimi napori je Kunaver poskrbel za dijake, jih varno pripeljal do koče in se vrnil v dolino po pomoč. A grenki spomini na ta vzpon so ga spremljali vse življenje.
Ljubezen do gora je delil z mladimi na šolskih, skavtskih in taborniških izletih vse do svojih poznih let. Bil jim je učitelj in vzornik.
Planine so zaznamovale vse njegove najbližje. Še najbolj sina Aleša, ki se je s svojimi vzponi doma in v Himalaji zapisal v svetovno alpinistično zgodovino.
