Prodnata terasa na ravenski ledini je bila zagotovo že zelo zgodaj mikavna za poselitev.Slučajne najdbe (Pigl, Brdinje, Zelenbreg) kažejo, da je bilo območje poseljeno že v obdobju prazgodovine.
Leta 1007 je nemški cesar tukajšnjo posest podelil bamberški škofiji. Najstarejša znana omemba imena Guštanj je iz leta 1248, ko so tod še gospodarili Bamberški in štajerski deželni ministeriali iz Orta. Guštanjski fevd je bil 1281 podeljen Vovbrškim, za njimi Žovneškim, 1325 so tod zagospodarili Auffensteinski, nato pa še deželni knezi (1396 je guštanjska posest prešla v last Habsburžanov, trg pa pod neposredno zaščito deželnega kneza). Leta 1601 je pliberško in guštanjsko gospostvo kupila rodbina Thurn – Valsassina.
1535 se v prevaljski župnijski kroniki pojavi rodbina Hebenstreit. Ime Streiteben je verjetno skovanka med ledinskim imenom (l. 1509 omemba Rožanc an der Eben) in imenom rodbine (l. 1551 Rožanc in Streiteben). Leta 1650 se v listinah zasledi tudi omemba ‘na Rauniah’.
Arheološke raziskave izvedene v letu 2002 so pokazale, da sega najstarejša najdba v obdobje prazgodovine – odlomek ustja lončene posode. V grobem lahko lončenino, odkrito na gradu Ravne, razdelimo na loščeno in neloščeno, kuhinjsko in namizno oziroma servirno. Nekateri odlomki posod sodijo v obdobje od 13. do 15. stoletja, velika večina pa v 16. stoletje.
V neposredni bližini bivšega Bitenčevega prehoda so odkrili arhitekturne ostanke kletnega prostora zidanega objekta, zasutega z materialom predvsem iz 16. stoletja.
Izgradnjo objekta SE 106 (temelji zidov), ki so danes prezentirani »in situ«, smemo mogoče povezati s pristavo, ki je stala tu pred izgradnjo gradu v 30. letih 16. stoletja. Zelo zanimiva najdba iz tega objekta je keramično korito, domnevno namenjeno za praženje žita.
Odkriti temelji zidov so pokazali, da je pred izgradnjo trakta C, tudi na tem mestu stal zidan objekt.
1535 se v prevaljski župnijski kroniki pojavi rodbina Hebenstreit. Ime Streiteben je verjetno skovanka med ledinskim imenom (l. 1509 omemba Rožanc an der Eben) in imenom rodbine (l. 1551 Rožanc in Streiteben). Leta 1650 se v listinah zasledi tudi omemba ‘na Rauniah’.
Arheološke raziskave izvedene v letu 2002 so pokazale, da sega najstarejša najdba v obdobje prazgodovine – odlomek ustja lončene posode. V grobem lahko lončenino, odkrito na gradu Ravne, razdelimo na loščeno in neloščeno, kuhinjsko in namizno oziroma servirno. Nekateri odlomki posod sodijo v obdobje od 13. do 15. stoletja, velika večina pa v 16. stoletje.
V neposredni bližini bivšega Bitenčevega prehoda so odkrili arhitekturne ostanke kletnega prostora zidanega objekta, zasutega z materialom predvsem iz 16. stoletja.
Izgradnjo objekta SE 106 (temelji zidov), ki so danes prezentirani »in situ«, smemo mogoče povezati s pristavo, ki je stala tu pred izgradnjo gradu v 30. letih 16. stoletja. Zelo zanimiva najdba iz tega objekta je keramično korito, domnevno namenjeno za praženje žita.
Odkriti temelji zidov so pokazali, da je pred izgradnjo trakta C, tudi na tem mestu stal zidan objekt.
