V Mestni knjižnici Izola hranimo in digitaliziramo zbirko starih igrač, last zbirateljev Marije in Janeza Janežiča. Del zbirke so tudi družabne igre, katerih nastanek sega v obdobje prvih civilizacij na Srednjem vzhodu, v Indijo in na Kitajsko, kot pripomoček za krajšanje časa med enim in drugim opravilom.
Kakor pravi King, so se »mnoge namizne igre/…/razvile iz religioznih ceremonialov, kjer so kocke (nekakšne predhodnice današnjih) metali za napovedovanje prihodnosti/…/naslednji korak so bili žetoni« (King, 2003,7). Nastale so prve igre dirk, ki so hkrati tudi prva oblika namiznih iger. Najstarejša ohranjena garnitura take igre je tako imenovana kraljevska igra iz Ura, datirana med 2600-2400 let pr. n. št., iz Ura (King, 2003, 4-9).
Po Bellu, so »igre ogledalo kulture« (Bell v Grunfeld, 1993, 10), spreminjajo in prilagajajo se zgodovinskim dogodkom, samo bistvo igre, pa ostaja nespremenjeno. Priljubljenost posamezne družabne igre je tako tesno povezana s časom in krajem, kjer se je igro, igralo – pojavilo se je več različic iste igre. Primer slednjega je gosja igra, katera se je po iznajdbi prvih letal pojavila v različici gosja igra v zraku, figurice v obliki goske, so se spremenile v letala, ki so na poti do cilja obkrožala Evropo (Grunfeld V., 1993, 9-14).
Družabne igre so lahko v celoti odvisne od sreče, ali pa od igralčevih sposobnosti. Imajo različne vzgojne namene in spodbujajo razvoj raznoraznih veščin ali spretnosti. Učijo nas lahko potrpežljivosti, strpnosti, obvladovanja jeze ali vojaške taktike. Z njimi otroci vadijo svoje socialne veščine, štetje, seštevanje in druge računske operacije. Namen mnogih iger ni tako več samo krajšanje časa in zabava, temveč tudi vzgojni, saj poskušajo predvsem otroke pripraviti na svet. Tak primer je igra Monopoly, ki igralce uči o nepravičnostih, ki se dogajajo po svetu.
Literatura:
Grunfeld V., F. (1993). Igre sveta. DZS, Ljubljana, 9-14.
King, D. (2003). Igre. Didakta, Radovljica, 4-9.