Prvi zapis o najdbi in dva doslej najtemeljitejša znanstvena prispevka izpod peres literarnega zgodovinarja dr. Jožeta Koruze in jezikoslovke dr. Brede Pogorelec so bili objavljeni v reviji Jezik in slovstvo leta 1974.
Najdba je bila plod sistematičnega pregledovanja gradiva v Arhivu Slovenije. V urbarju graščine Slatna za leti 1715 in 1716 sta bili ob tej priložnosti odkriti dve pesmi, napisani v slovenskem jeziku, in sicer Ena Lepa Peishem ad eniga Peianiga Mosha jnu Shene ter Jest Vboga Revna srutha. Pisec prve pesmi je bil graščinski uradnik ali oskrbnik Franc Jožef Jankovič, oče dveh otrok, zapisanih v krstni knjigi župnije Šmartno pri Litiji. Rokopis druge pesmi je delo neznanega avtorja. Jankovič je bil gotovo predstavnik takratne inteligence, saj je obvladal, kot je razvidno iz ostalih besedil v urbarju, tudi latinščino. Moral pa je imeti umetniško žilico – v urbarju so namreč našli tudi njegove nemške verzifikacije.