Dobje naj bi dobilo ime po dobu – hrastu, ki raste tu okrog. Dvor Dobje je v virih prvič omenjen leta 1497, ko se omenja neki „Juri zu Dobie”, zaselek Dobje pa že 16. 6. 1375 kot Ayech. Današnja stavba na Dobravi je iz leta 1763. A. Stegenšek omenja kronogram nad vhodom v dvor, ki je sporočal, da je stavbo postavil Franc Blagotinšek. O tem kronogramu danes ni več sledi. Blagotinški izvirajo iz okolice Laškega. Franc Blagotinšek naj bi dvor Dobje kupil okoli leta 1750 in tu zgradil nov dvor. Zgoraj omenjeni Anton Blagotinšek je v času Napoleonovih vojn državo podpiral z denarjem in žitom in v zahvalo je cesar leta 1817 rodbino Blagotinšek povzdignil v plemiški stan. Tedaj so dobili naziv Edler von Kaiserfeld. Njegov sin Modic je še bolj napredoval, med letoma 1868–1870 je bil predsednik avstrijske poslanske zbornice, v letih od 1861 do 1884 pa štajerski deželni glavar.
Med poznejšimi lastniki dvora pa se omenjajo Avgust pl. Clossmann (1853–1860), Beatrix baronica Lebzeltern (1860–1876), za njo Marija baronica Baltin in 1937. Aleksandra Troylus, grofica Sermage. Grofica Sermage je bila pesnica in pisateljica. V Zgodovinskem arhivu Celje se nahaja njen osebni fond z ohranjenimi rokopisi literarnih del, dnevnik in korespondenca. Ob dvoru se nahaja tudi nadstropna pristava s tremi baročnimi portali.
Dvor Gojka (Hebenstreit)
Dvor Gojka se je nahajal severozahodno od Slovenskih Konjic v vasi Gojka pri Slovenskih Konjicah.Dvor se prvič omenja leta 1476 kot Hebenstreit. Po njegovih prvih znanih lastnikih Hebenstreitih se tudi dvor večkrat omenja kot Hebenstreit. Gospodje Hebenstreiti so bili sprva patriarhovi fevdniki v Slovenj Gradcu. Leta 1553 je bila rodbina povzdignjena v plemiški stan. Okrog leta 1528 je posest prešla od Ivana Hebenstreita na Ahacija Schrota, ki mu je leta 1547 sledil sin Sigmund. Okoli leta 1600 se kot lastnik omenja neki Hurnas, okrog leta 1604 pa je dvorec prešel v roke plemiča italijanskega porekla Ivana Contija de Camissano. Leta 1635 naj bi dvor oplenili uporni kmetje, v letih 1677–1679 je bila posest pridružena h konjiškemu gospostvu, 1692. pa je prešla v last žičke kartuzije. Po njenem razpustu je dvorec začel propadati in danes ne stoji več.
