Franz Anton Schütz (verjetno Celovec, 1753–1809, Maribor) je bil prvi tiskar na ozemlju nekdanje Spodnje Štajerske in ustanovitelj treh štajerskih tiskarn: celjske, ptujske in mariborske. Na Ptuju je deloval tri leta (1792–1795). Tu je razen prve tiskarne ustanovil tudi Bücherlesekabinet – prvo ptujsko izposojevalnico knjig.
Iz Schützevega ptujskega obdobja so znani trije tiski: molitvenik Hitra inu glatka pot, pruti nebessam (1793), knjižica Leopolda Volkmerja Te Deum laudamus (1795) in kajkavski molitvenik Juraja Malevca Nebeszki pasztir pogublyenu ovczu ische (1795).
Molitvenik Hitra inu glatka pot, pruti nebessam (1793) je najstarejši znani tisk prvega ptujskega tiskarja. Knjižica je prvič izšla v Ljubljani pri Johannu Georgu Heptnerju (1764). Tej so sledile še tri ljubljanske (1767, 1783 in 1784) in tri štajerske izdaje (Maribor, 1767, 1770; Ptuj, 1793). Avtorstvo molitvenika ni pojasnjeno. Ena od domnev je, da je delo prevod iz nemščine, druga, da gre za izvirno slovensko delo neznanega avtorja, tretja dopušča možnost, da jo je napisal Jožef Hasl, eden od slovenski jezuitov.
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je molitvenik, ki je dolgo veljal za izgubljenega, pridobila leta 1998. Kupila ga je od zbiralca Franca Pajtlerja s Pragerskega, ki je dragoceni tisk našel v knjižnici Ulrika Jakoba Pauliča (Sadonikova knjižnica) v Lovrencu na Pohorju.
