skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Map  

Hipodrom Stožice in kasaško društvo

Hipodrom Stožice meri 22 hektarjev, ima 1 km kasaških prog in 1'1 km galopske proge, ograjena jahališča, prostore za trening v preskakovanju ovir in tekmovalni prostor s tribunami. V sklopu hipodroma so objekti za nastanitev 85 konj.

Konjeniški klub Ljubljana vsako leto organizira medrepubliške kasaške in galopne dirke in druge konjeniške prireditve ter jahalno šolo. Konjeniški klub je bil ustanovljen že leta 1946 v Trnovem, leta 1959 pa se je preselil v Malo vas.

Hipodrom so zgradili leta 1957 v opuščeni savski strugi. Prve konjske dirke so se odvile že 1. 9. 1957, kakor poroča Ljubljanski dnevnik.

»Danes je priredil klub za konjski šport 'Ljubljana' na novem hipodromu v Stožicah otvoritvene propagandne dirke za galoperje in kasače. Nastopili so konji kobilarne iz Turnišča, Ljutomera, Šentjerneja, Domžal in Ljubljane. Že pred drugo uro popoldne je več kot 10.000 gledalcev zasedlo strmo teraso, ki se kot prirodna tribuna dviga nad novim hipodromom.«

(Vir: T. F.: Konjske dirke na novem hipodromu)

 

Read more

Avtor članka je poudaril, da je bilo konjsko dirkališče ob reguliranem bregu Save za ta dogodek le grobo pripravljeno, saj so ga še urejali. Gledalci so tisti dan spremljali tekmovanje enovprežnih vozov za triletne in starejše konje, dirko za slovensko prvenstvo za triletne kasače in borbo v ravni galopski dirki. Organizacija dogodka ni bila na visoki ravni zaradi dolgih premorov med točkami, zmešnjave s štartnimi številkami in odsotnosti nekaterih tekmovalcev. 

Od ideje do izgradnje hipodroma

Leta 1949 se je na področju mesta Ljubljane pričela iskalna akcija lokacije hipodroma, namenjenega kasaški dejavnosti. Še pred izgradnjo je hipodrom pridobil pomen osrednjega republiškega konjeniškega objekta in takratna Konjeniška zveza Slovenije je prevzela njegovo izgradnjo. Leta 1950 so poročali o šestih možnih lokacijah zanj: pri Tomačevem, na Ježici, pri Kosezah, za Rožnikom, na Fužinah in ob Cesti dveh cesarjev. Na Rojah naj bi izgradili tudi kilometrsko kasaško stezo s tribunami za 5.000 gledalcev, restavracijo in stavnicami, hlevi in spremljajočimi objekti ter manjšim hotelom, vse po zamislih Jaka Avšiča, inž. Stanka Bloudka, Borisa Pirkoviča in drugih.

Aprila 1957 je bila uradno odobrena sedanja lokacija v Stožicah na poplavni in neuporabni ravnici, polni rokavov reke Save. Avšiču, Bloudk in Pirkoviču so se pridružili pri organizaciji še domačin Miha Sitar, Jože Škofic in drugi. Stanko Bloudek je naredil osnutek s 1000-metrsko kasaško in 1.300 metrsko galopsko stezo. Ob zakoličbi Jožeta Biščaka so prizadevni kasaški delavci iz kasaških družin z območja Ljubljane (Flerin, Justin, Krušič, Luznar, Markovič, Pirkovič, Pogačar, Prešeren, Stritar, Žnidar) v štirih mesecih za silo poravnali teren in še istega leta 1. 9. 1957 priredili prve dirke, leto kasneje (17. 8. 1958) pa celo 31. jugoslovanski kasaški derbi. V letu 1957 je Konjeniška zveza Slovenije prispevala k izgradnji hipodroma za buldožerska dela 1'5 milijona dinarjev, kasneje pa še milijon dinarjev posojila iz dobička iz loterije.

Po smrti inž. Bloudka leta 1959 je strokovna dela na hipodromu dolgo vodil inž. Jože Pintar, ki je tudi avtor sedanje zasnove kasaške steze. Ob pomoči Jožeta Škofica, Bruna Oražma, Igorja Korena, Ivana Kramarja in drugih, pozneje pa še Vinka Levstka so naredili situacijske ter niveletne izmere, načrte, zakoličenje, profiliranje platoja hipodroma ter brežin, tribun, kasaške in galopske steze ter spremljajočih jahalnih površin. Za lastniško-upravne ureditve sta skrbela dr. Franc Dolinšek in inž. Špela Valentinčič-Jurkovič.

Postopoma je nastala 20 ha velika utrjena in zatravljena ravnica, sicer varna pred poplavami in zelo ustrezna za konjeniške dejavnosti, a tudi predmet velikih apetitov bolj motoriziranih športov, saj takrat niso bili v čislih ne konji (»ogrožali« so mehanizacijo kmetijstva), še posebej pa ne kasači, saj so kot »privatniki« menda ogrožali celo osnovne ideje socializma. Kasaški konji so bili razseljeni po bližnjih vaseh kot gostje tamkajšnjih kmetov, leta 1974 pa so na klubskem zemljišču z lastnim financiranjem lastnikov konj (večinoma kasačev) zrasli prvi hlevi v okviru kluba, ki pa so bili leta 1981 zaradi gradnje obvoznice preseljeni na sedanjo lokacijo.

V pripravo in ureditev kasaške steze je bilo vloženih mnogo udarniških ur in ogromno zasebnega vlaganja kasaških zanesenjakov, za sredstva pa so člani poskrbeli tudi z izvedbo treh uspešno izpeljanih tombol, pri čemer je na eni od njih bilo udeleženih skoraj nepredstavljivih 50.000 ljudi.

Najprej so dirke potekale na komaj izravnani poplavni ravnici, kasneje pa na »moderni« peščeni stezi. Zadnjo veliko preureditev je kasaška steza doživela leta 1985, ko je dobila ob vgradnji 12.000 m³ materiala po načrtih Jožeta Pintarja in ob požrtvovalnem sodelovanju Bruna Oražma ter Vinka Levstka sedanjih 19 metrov širine in prečne nagibe. S pomočjo Matevža Krušiča je bila do konca obdelana še notranja trening steza, v začetku 80-ih let pa s pomočjo tedanjega predsednika kasaške sekcije, Borisa Slaviča, zgrajene še tribune za gledalce v sedanji obliki. V letu 2011 so bili vsi objekti KK Ljubljana preneseni v lastništvo Mestne občine Ljubljana.

(Po besedilu Damjana Oražma, spletna stran Kasaške zveze Slovenije)

Kasaški klub Stožice 

Prvi klub s konjeniško dejavnostjo v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1947 pod imenom Konjeniški klub Partizan. V začetku 50-ih let je svoje ime odstopil telovadni organizaciji, sam pa se je preimenoval v Konjeniški klub Ljubljana. Sprva je deloval na Kodeljevem, nato pa v Trnovem. Temeljil je na vojaških jahalnih konjih in takratnih zanesenjaških jahačih, za kasaško dejavnost pa je bil potreben hipodrom.

Tekmovalne kasače v ljubljanskem prostoru so v preteklosti uporabljali prevozniki. Ti so s konji med tednom s prevozi tovorov služili vsakdanji kruh, ob koncih tedna pa so šli še na kasaško tekmovanje v bližnji in daljnji okolici. Večji razmah je ta veja športa začela doživljati šele z izgradnjo kasaške steze na sedanji lokaciji hipodroma leta 1957. Sprva so bili kasači nastanjeni večinoma kot gostje pri okoliških kmetih, od leta 1974 pa v prvih skupnih kasaških hlevih.

Značilno za ta šport je bilo, da je bil ob praktično popolni odsotnosti pomoči države povsem odvisen od vlaganj posameznikov. Kljub temu se ocenjuje, da je od vseh konjeniških disciplin ravno kasaštvo doseglo največji premik na poti k evropski ravni. Konjeniški klub Ljubljana je tako do leta 2002 združeval jahalno in kasaško sekcijo. Tega leta se je Kasaška sekcija odločila za samostojno pot in se preoblikovala v sedanji Kasaški klub Stožice Ljubljana.

Kasaški klub Stožice Ljubljana se s sedežem na osrednjem slovenskem hipodromu prizadeva za dvigovanje in ozaveščanje o veljavi kasaškega športa v Sloveniji. Z organizacijo kasaških dirk privablja slovenske in tuje pristaše kasaškega športa na zeleno obrobje Ljubljane. S promocijskimi dogodki in dejavnostmi informira javnost o delovanju kluba in lastnostih kasaškega športa. Z objektom Hipodrom Stožice želi prebivalcem mesta Ljubljana in drugim ponuditi prostor za oddih, rekreacijo ali zabavo. Kasaški klub Stožice Ljubljana z vso svojo veljavo in v okviru svojih zmožnosti podpira in bodri razvoj kasaštva v Sloveniji.

Povzeto po besedilu Milana Lovrenčiča, Damjana Oražma in Marjetke Orel – Kasaški klub Stožice: http://kasaski-klub-stozice.si/?page_id=1115

Photo gallery

Location

Show location

Information

Author of the digital collection

Gašper Hudolin

Keywords

KONJI, KONJENIŠKI ŠPORT, LJUBLJANA, DOMOZNANSTVO

Published

28.12.2020 09:30

Modified

17.12.2020 10:42

Filtering options

Search

Content type

CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES

Organisation

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam