skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Map  

Stanovanjski soseski BS 3 in BS 6 v Stožicah

Na območju Stožic sta med letoma 1963 in 1982 nastajali dve stanovanjski soseski, in sicer BS 6 in BS 3 ali Nove Stožice. Urbanistično zasnovo soseske BS 6 je načrtoval arhitekt Janez Berdajs, graditi so jo začeli leta 1963.

Ideja stanovanjskih sosesk 

Leta 1965 je Generalni urbanistični plan soseske opredelil kot organizacijski princip načrtovanja Ljubljane in postale so orodje za organizacijo novih večjih širitev mesta. Model stanovanjske soseske se je pojavil kot odgovor na prve velike stanovanjske komplekse, ki so se gradili po drugi svetovni vojni. Postavljeni so bili ob tovarnah in so zaradi ponavljanja enega samega tipa nizkega dolgega bloka izpadli uniformno in prebivalcem neprijazno.

Metoda načrtovanja stanovanjskih sosesk je v Slovenijo prišla iz Švedske. Temelji na delu Američana Clarencea Perryja, ki je leta 1920 v regionalnem načrtu za New York predlagal soseske s 5000 prebivalci, ki bi bile načrtovane na podlagi merila peščeve poti in z osnovno šolo v središču. Njegov model so po drugi svetovni vojni prevzeli v Angliji in Skandinaviji, odkoder so ga prinesli v Slovenijo.

Prve študije za stanovanjske soseske v Ljubljani so pripravili v petdesetih letih prejšnjega stoletja v seminarju Edvarda Ravnikarja. Pokrivale so tehnično in sociološko plat gradnje stanovanj: od konstrukcij, materialov in industrijske gradnje, do strukture in oblikovanja odprtega prostora. Veliko pozornost so urbanisti posvečali razdalji od šole do stanovanj in celo poudarjali, da ogrodje strukture naselij mora biti šolska mreža.

Po njihovem modelu soseska vključuje različne tipe stanovanj, od stolpnic do vrstnih hiš in je intenzivno zasajena z zelenjem. Njeno središče je praviloma poudarjeno s stanovanjskimi stolpnicami in stoji ob eni glavnih cest, kjer je postaja javnega prometa. 

Read more

Arhitekt Ilija Arnautović (1924-2009) je bil v obdobju med letoma 1955 in 1985 vodilni arhitekt za stanovanjsko gradnjo v Sloveniji. Arnautović je s svojim delom vplival na razvoj drugačnega načina bivanja, uvedel je sodobnejše in nove oblike bivanjske kulture. Za njegovo projektiranje so značilni gospodarnost in hitrost gradnje z možnostjo industrijske proizvodnje posameznih gradbenih elementov, raziskovanje različnih možnosti montažne gradnje, uporaba montažnih fasadnih elementov (velikopanelnih montažnih sistemov, načinov težke in lahke montaže). Arhitekt je blokovska naselja rad dopolnjeval s provizoričnimi vrtovi, stanovanja pa je dopolnjeval z balkoni in cvetličnimi koriti.

Strokovna literatura navaja izpostavlja nastanek BS 3 kot vrhunec Arnautovićevega ustvarjanja in rezultat več desetletij raziskav in projektiranja z montažnimi sistemi. Urbanistična zasnova je unikatna v Sloveniji. Nižji del naselja sestavljajo pasovi štirinadstropnih blokov, razdeljenih na štiri segmente, med njimi pa so večje zelene površine. Pred prostimi pritličji nastajajo trgi, v javne površine je vpet sistem trim steze z urejenimi počivališči, skozi naselje pa poteka tudi Pot spominov in tovarištva.

Protiutež kompleksu nizkih blokov sta gruči visokih stolpnic (svinčnikov), ki sta odgovor na zahtevo po izjemni gostoti poselitve. Celotna masa je razdeljena na dvanajst vitkih stolpičev, po štirje so povezani v snope z vertikalnimi komunikacijami in servisnimi balkoni; stanovanja, ki so v strešnih zaključkih (kapah), so drugačna, odlikujejo pa jih tudi lepi pogledi na Ljubljano, na bližnje Kamniške Alpe in Posavsko hribovje. 

Viri in literatura:

- Teržan, V.: Socialistična stanovanjska arhitektura. V: Mladina, 24. 2. 2011. (Spletna Mladina)
- Potočnik, T.: Ilija Arnautović (1924-2009). V: Slovenska biografija: Arnautović, Ilija (1924–2009) - Slovenska biografija (slovenska-biografija.si).
- Odšel je arhitekt velikih stanovanjskih stolpnic. V: http://www.rtvslo.si, 23. 1. 2009.
- Modernistične ljubljanske soseske

Monografija:

- Mihelič, B.: Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete ; Partizanska knjiga, str. 59 in sliki 93, 94 v prilogi. 

Članki: 

- Lapajne, N.: Črički iz Soseske 6. V: Zbor občanov, Leto 9, št. 8 (nov. 1969), str. 5.
- Mrevlje, N.: BS3 : od otroškega živžava do umirjene soseske. V: Dnevnik, 7. 12. 2020, str. 9.
- N. Z.: Soseska BS-3 ne bo le spalno naselje. V: Zbor občanov, letn. 18, št. 8, str. 13.
- G. S.: Soseska 6 - novo naselje. V: Zbor občanov, letn. 3, št. 10 (10. okt. 1963), str. 5.
- Sajovic, B.: Naselje "Soseska 6" raste za Bežigradom. V: Delo, leto 5, št. 213 (6. avg. 1963), str. 8.
- Zelena luč za Sosesko 3. V: Zbor občanov, letn. 13, št. 11.

Photo gallery

Location

Show location

Information

Author of the digital collection

Gašper Hudolin

Keywords

STANOVANJSKA ARHITEKTURA, STANOVANJSKA GRADNJA, STANOVANJSKA NASELJA, Bežigrad, Ljubljana, 20. stoletje, DOMOZNANSTVO

Published

28.12.2020 09:30

Modified

23.12.2020 20:14

Filtering options

Search

Content type

CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES

Organisation

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam