Izjemni dar Antona Šublja in intervju z njim

4)»S pretresljivo tragiko je Šubelj zapel »Slepca« ter vzbudil v poslušalcih iskreno sočustvovanje z onimi, za katere je bila dobrodelna prireditev namenjena. Ploskanje in odobravanje je sledilo vsaki točki. Več pesmi je moral pevec ponavljati. Na klavirju ga je spretno spremljala v Ameriki rojena Slovenka, gospodična Frances Cerar. Lepšega slovesa, kakor je bilo Šubljevo slovo od Amerike oziroma od ameriških Slovencev, si skoraj misliti ne moremo,« piše Glas naroda. Vsi ostali slovenski časopisi v Ameriki silno hvalijo plemenito gesto pevca Šublja. Čisti dobiček poslovilnega koncerta v New Yorku je znašal v naši valuti okoli 14.200 Din. Šubelj se je zaradi tega daru že zglasil pri odboru fonda za Dom slepih v Ljubljani in bo te dni odboru izročil omenjeno vsoto.«(Izjemen dar slovenskega pevca, Jutro, 23. oktobra 1929.)

5)
»Čemu mislite, je naše ljudstvo tako rado sprejelo vaše interpretacije narodnih pesmi in zakaj nima več smisla za klasične tuje skladbe?
Narodno pesem so sprejeli s takim navdušenjem zato, ker so razumeli besedo in melodijo. Odprli so srca in tako so mi mojega vzeli. Interpretacijo so sprejeli zato tako radi, ker so mi šle pesmi res iz srca, drugače pa, ker so jih razumeli. V tujini človek drugače poje svoje narodne pesmi kot pa doma, kajti dlje kot si od svoje domače zemlje, bolj jo ljubiš. Ne morem reči, da bi ljudstvo ne imelo smisla za klasično pesem, kajti mnogo uspeha sem imel vedno s »Figaro« ali rusko »Kikiriki« in drugimi. Seveda tako vžgati, kakor narodne pesmi, te ne morejo, ker se mora človek klasični glasbi nekako priučiti. Ljudje pa, utrujeni od dela, ne morejo stalno obiskovati koncertov in opere in mnogi tudi prilike nimajo.«
(Intervju s Tonetom Šubljem, Proletarec, 17. oktober 1929.)

6)»Pri ameriškem pisatelju Adamiču
V San Pedru v Kaliforniji sem se seznanil s pisateljem Lojzom Adamičem, po rodu iz Grosupljega. Sodeluje pri vseh večjih ameriških revijah. Zanimivo je, da je prestavil v angleščino Cankarjevega Hlapca Jerneja (prevod je že izšel) ter da ima prevedenih že več slovenskih del v angleščino, med njimi tudi Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem. Tudi on je prišel v Ameriko star 14 let in je okusil vse bridkosti težkega dela in borbe za obstanek. Služil si je kruh kot delavec na ladjah in tako večkrat prepotoval Tihi ocean. Živel je dalj časa na Kitajskem in Japonskem ter se je med svetovno vojno kot ameriški vojak udeležil krvavih bojev na francosko–nemški fronti. Danes zavzema odlično mesto med mladimi ameriškimi pisatelji, piše namreč večinoma angleško. Več njegovih stvari je izšlo v knjigah »blue books«, nekakšnih reklamkah. Včasih tudi napiše kaj za Prosveto – v angleščini. Sedaj se mudi v New Yorku, kjer namerava izdati večjo knjigo.«
(K.: Tone Šubelj je pel v 45 mestih 14 ameriških držav, Velik uspeh njegovih koncertov med Slovenci in Američani, Slovenski narod, 26. 10. 1929, št. 246, str. 5.)