Heinrich von Kleist je eden najbolj skrivnostnih avtorjev nemške klasične književnosti. Znameniti pisec gledaliških iger v svojem življenju ni doživel uprizoritve svojih del, čeprav so postala del klasičnega repertoarja evropskega gledališča. Katica iz Heilbronna (1807/08) je zgodovinska viteška igra, ki v skladu z romantično tradicijo poustvarja svet srednjega veka; prostor imaginacije, prežarjen s svetlobo notranjega in zunanjega ognja – sestavlja ga vrsta votlin, gradov in temnih gozdov, v katerih se v nenadni slepeči svetlobi kažejo obrisi postav, oseb in duhov v duši junakov ter mečejo dolge, divje plešoče sence na steno tega izrednega in nenavadnega prostora duše. Srečujemo se s pravljičnimi zapleti, čarovniškimi procesi in silovitimi ljubezenskimi preobrati med grofom Strahlskim, kovaško hčerjo Katico in plemkinjo Kunigundo, ki vzpodbudijo razmislek o tem, kaj je resnično in kaj le videz, kaj je človekova resnična identiteta in kaj le krinka, ki si jo je ponevedoma nadel ali pa mu jo je nadel nerazumljivi skrivnostni svet, v katerem se giblje.[1]
Kleistova Kunigunda je bitje čiste artificielnosti, mozaik, sestavljen iz vseh treh cesarstev narave. Zobe je dobila od nekega dekleta iz Muenchna, lase si je dala uvoziti iz Francije, njena zdrava lica izvirajo iz cinobrovih rudnikov na Madžarskem in njena postava, ki jo vsi tako občudujejo, je takšna po zaslugi posebne srajce, ki jo je njen kovač izdelal iz švedskega jekla. Če je Katica iz enega kosa in iz osrčja Švabske historične srednjeveške Švabske, potem je Kunigunda umetno sestavljena iz mnogih kosov in uvožena, tako rekoč Evropa v malem.[2]
Medtem ko je frankensteinski videz Kleistove Kunigunde jasno zarisana izumetničena skrpanka iz različnih srednjeveških monarhičnih držav, je videz velenjske Kunigunde stkan iz skrivnostne izmuzljive igre fantazem. Najprej je zamišljena kot privlačna grajska čarovnica s stekleno zeleno kroglo, ki pooseblja atribute bele žene iz pripovedi domačinov starovelenjčanov. Nato jo senzacionalistični tisk prikaže kot čarovnico, ki se ukvarja s črno magijo in konča v grajskem vodnjaku. Festivalska Kunigunda je neustavljivo privlačna vizionarka, glasnica svobode in drugačnosti … Ko prebije led začetne nezaupljivosti lokalnih prebivalcev, postane srčna dama, ki ohranja večno mladost odprtega mesta.
[1] Povzeto iz Gledališkega lista premiere prve slovenske uprizoritve velike zgodovinske viteške Igre Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem, 8. december 2007. https://www.drama.si/repertoar/delo?id=1542, 1. 8. 2020.
[2] Mladen Dolar, Onkraj zavesti, Heinrich von Kleist: Katica iz Heilbronna, v: Uprizarjanje konceptov : spisi o umetnosti, Maska, Ljubljana, 2018, str. 114.
