Kardeljanske novosti

»Mala ustava delovnih ljudi«, kot so zakon poimenovali z drugimi besedami, je ljudi dodobra zaposlil, saj so svoja podjetja mora­li preoblikovati v temeljne organiza­cije združenega dela (TOZD) in te v organizacije združenega dela (OZD). Po novem zakonu je Novi tednik sku­paj z Radiom Celje postal TOZD v okviru ČGP Delo. Kako so »kardeljanske novo­sti« sprejeli zaposleni, nam ni znano. Gotovo se bo danes marsikdo na­smehnil ob spominu na številne sestanke, ki so veliko obetali in malo obrodili.
Pri izdajanju Novega tednika se no­va organiziranost v TOZD ni zazna­la, saj je tednik še naprej izhajal ob četrtkih in na 20 straneh. Do spre­membe je prišlo le v tisku. Čeprav je to novost obljubljal že Jože Volfand aprila 1976, ko je bralcem oznanil »novo tiskarsko tehniko, boljši pa­pir, dobro vidne fotografije« in jim zagotavljal, da bodo »stare mamice brale naš tednik tudi brez očal«, so prešli na nov tisk šele ob koncu leta 1978.
Do sprememb je prišlo tudi v uredništvu in redakciji. Glavni in odgovorni urednik Novega tednika je leta 1977 postal Milan Seničar, redakciji, ki je delovala v zasedbi Milan Božič, Jure Krašovec, Ma­teja Podjed, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Sto­par, Milenko Strašek, Janez Vede­nik in Tone Vrabl, pa sta se pridru­žila Vojko Rizmal in leto kasneje še Mitja Umnik. Tehnično uredništvo je to leto še vedno vodil Drago Medved, maja 1978 pa ga je prevzel Franjo Bogadi.