Ivan Knez se je uspešno uveljavljal tudi na narodnem in političnem prizorišču. Knezova hiša je veljala za odločen narodni sedež že v času ljudskih taborov. Skupaj z bratom Antonom sta se že kot mladeniča z vsem navdušenjem pridružila narodnemu gibanju.
O duhu, ki je vladal v Knezovi rodbini, najbolje pričuje oporoka Antona Kneza, ki je zapustil velik del svojega imetja Slovenski Matici z določbo, da naj se s tem denarjem osnuje ustanova, ki bo v narodnem in naprednem duhu izdajala dela leposlovne vsebine. Tako je nastala »Ant. Knezova knjižnica«, ki je dolga leta bogatila slovensko književnost; z marsikatero knjigo je ponudila narodu mnogo dobrega branja.
Kakor brat Anton, tako je bil tudi Ivan Knez neomahljiv v svojem narodnem in naprednem mišljenju. Že v svojih mladih letih se je pridružil narodno-napredni stranki in ostal do konca zvest napredni ideji. V svojih naprednih nazorih je ostal neupogljiv in neomajen in nasprotniki so se zaman trudili, da bi ga privabili na svojo stran. V narodno-napredni stranki je igral odločno vlogo. Bil je več let predstavnik Trgovske zbornice v kranjskem deželnem zboru, kjer je njegova beseda v vseh gospodarskih vprašanjih mnogo veljala. Ko je bila narodno-napredna stranka prisiljena poseči po tehnični obstrukciji, se je tudi Knez z vnemo udeleževal te borbe.
Desetletje je bil Knez dejaven tudi v ljubljanskem občinskem svetu, zlasti v finančnem in drugih gospodarskih odsekih. V načelstvu stare narodno-napredne stranke je bil dolga leta blagajnik in je spravil v red njene finance. Kot naslednik svojega brata Antona je bil dolga leta upravni odbornik Narodne tiskarne in je s svojimi tehtnimi nasveti mnogo pripomogel k razvoju tega zavoda.
