Leta 1978 je bila ustanovljena organizacijska enota Mariborske knjižnice, t. i. Vzajemna knjižnica. Pobudo zanjo so dali takratni občinski svet Zveze sindikatov, Kulturna skupnost Maribor in Mariborska knjižnica. Delovanje Vzajemne knjižnice je bilo v prvi vrsti namenjeno spodbujanju branja in razvijanju bralne kulture v ustanovah, tovarnah in zavodih. Zaradi družbeno-ekonomskih razmer konec 80. let 20. stoletja so se izposojevališča premičnih zbirk po delovnih organizacijah postopoma ukinjala, Vzajemna knjižnica pa je ubrala drugačno podobo in se z nekoliko drugačnim poslanstvom ohranila do današnjih dni.
Davnega 6. marca 1978 je bila s podpisom samoupravnega sporazuma takratne Kreditne banke Maribor in še nekaterih drugih pristopnih članic ustanovljena organizacijska enota Mariborske knjižnice, t. i. Vzajemna knjižnica, ki je v slovenskem prostoru predstavljala svojstveno obliko splošnoizobraževalne knjižnične mreže, tesno povezane z duhom takratnega časa in prostora. Pobudo za njeno ustanovitev so dali takratni občinski svet Zveze sindikatov, Kulturna skupnost Maribor in Mariborska knjižnica. Delovanje Vzajemne knjižnice je bilo v prvi vrsti namenjeno spodbujanju branja in razvijanju bralne kulture v ustanovah, tovarnah, zavodih. Na osnovi vzpostavljenega partnerstva in vzajemnega sodelovanja so nastale različne in pestre oblike sodelovanja, ki so segale od priprav premičnih zbirk knjižnega gradiva v tovarnah, zavodih in drugih ustanovah, izvajanja različnih oblik prireditev in dejavnosti, prenosov razstav do organizacije strokovnih posvetov in seminarjev s področja kulture. Vse to in še marsikaj drugega se je dogajalo v Tovarni avtomobilov Maribor, tovarni Svila, Gradisu, Stavbarju, Liletu, Kreditini banki Maribor itd.
Družbenoekonomske spremembe s konca 80-ih let 20. st., ki so usodno zaznamovale mariborsko gospodarstvo, so pričakovano vplivale tudi na postopno ukinjanje postajališč premičnih zbirk in spreminjanje podobe Vzajemne knjižnice. Na spremembe v njenem delovanju je vplival tudi proces postopnega vključevanja enot Mariborske knjižnice v knjižnično informacijski sistem Cobiss, ki je med drugim zagotovil učinkovitejši pretok informacij o knjižničnih zbirkah. Razvoj računalniško opremljene in komunikacijsko povezane profesionalne knjižnične mreže, spremembe knjižnične zakonodaje in večja usmerjenost splošnih knjižnic k uporabnikom s posebnimi potrebami so v letu 2005 pripeljali do ukinitve še zadnjih dveh postajališč premičnih zbirk, in sicer v takratni KBM in Mariborskem vodovodu.
Danes …
Vzajemna knjižnica je tako od leta 2006 krenila na nekoliko drugačno pot, a z enakim poslanstvom vzajemnega sodelovanja in s ciljem zagotavljanja enakopravne dostopnosti do knjižničnega gradiva in informacij vsem skupinam prebivalcev. Njeno delovanje danes usmerjamo k skupinam uporabnikov v ustanovah, zavodih, varstveno delovnih centrih, ki samostojno težko dostopajo do splošne knjižnice v svojem okolju: starejšim v domovih starejših, pacientom na zdravljenju v bolnišnici, odraslim z motnjami v duševnem razvoju in drugim ranljivim skupinam prebivalstva Maribora in okolice.
Dokumenti na portalu Kamra skozi članke in fotografije prikazujejo nastanek in delovanje te oblike knjižnične dejavnosti, hkrati pa na svojevrsten način odstirajo polpreteklo zgodovino našega mesta.
Dragana Lujić
