Dolgo enonadstropno postajno poslopje druge kategorije je nastalo med letoma 1844 in 1846 kot prva železniška postaja na Slovenskem. Strogo razčlenjena glavna fasada je bila enaindvajsetosna in v osrednjem delu poudarjena s plitkim sedemosnim rizalitom. Vrh strehe je bil do leta 1912 vitek stolpič z uro. (Sapač, Lazarini, 2015, str. 535)
Prisotnost železniškega kolodvora v mestu je spremenila težišče gospodarske dejavnosti iz starega dela mesta v Graško predmestje. Poleg naraščanja obrti je po prihodu železnice leta 1846 naraščalo tudi število tovarn po celem mestu. Med bombardiranji v drugi svetovni vojni v letih 1944 in 1945 je bil celoten stavbni kompleks popolnoma porušen. Po vojni so ga med letoma 1951 in 1955 nadomestili z monumentalno novo gradnjo, po zasnovi mariborskega arhitekta Milana Černigoja.
