Kosovelova knjižnica Sežana (1970-1979).
Leta 1970 je bila Lučka Čehovin ponovno imenovana za direktorico Kosovelove knjižnice Sežana. (Arhiv KKS, 23. dec. 1970)
V programu za sanacijo knjižničarstva na področju Občine Sežana (1971-1975) je Lučka Čehovin navedla vrsto problemov, s katerimi se je soočala knjižnica v 70-tih letih: neprimerni prostori, neprimerna oprema, oddaljenost matične knjižnice od posameznih krajev v občini, obseg knjižne zaloge, ki ne odgovarja normativom, primanjkljaj knjižničarjev. Med predlogi za izboljšanje stanja je predlagala zaposlitev vsaj še enega knjižničarja, ustanovitev vsaj dveh podružničnih knjižnic v okolju (v Komnu in na Kozini), organizacijo obiskov potujoče knjižnice v sodelovanju s knjižnicami v Postojni in Ilirski Bistrici, centralizacijo nabave, obdelave knjižnega gradiva in izdelave katalogov v matični knjižnici v Sežani ter preselitev knjižnice v primernejše prostore. Predlagala je, da se v sežanski knjižnici formirajo naslednji oddelki s pripadajočim strokovnim kadrom: oddelek za odrasle, oddelek za mladino, čitalnica in informativna služba, skladišče, prostor za obdelavo knjig in upravni prostor. Časovnica programa je predvidevala ustanovitev podružnične knjižnice v Komnu, ki je v tem trenutku že imela primeren prostor (1971), druga knjižnica v Hrpeljah-Kozini bi se odprla najpozneje med letoma 1973 in 1974. Nabavna politika matične knjižnice in delo na katalogih bi se v tem obdobju prilagodila načrtom za ustanovitev podružničnih knjižnic. (Čehovin, 1970)
V dopisu Kulturni skupnosti Sežana je direktorica podrobno opisala prostorsko stisko knjižnice. »Že dolgo je znano, da prostor, v katerem knjižnica sedaj posluje (v domu Partizan), že zdavnaj ne odgovarja več potrebam knjižnice. Da je zgoraj omenjeno dejstvo resnično, naj ga obrazložim s podatkom, da je to en sam prostor, ki meri 56 m2 in v katerem je natrpan skoraj celotni knjižni fond knjižnice, ki sedaj znaša blizu 19.000 knjižnih zvezkov. /…/ Vsled prenatrpanosti, daje celoten prostor sliko slabo urejenega skladišča, namesto videz sodobno urejene knjižnice s prostim pristopom. Naj še omenim, da knjižnica hrani del svojega bogatega knjižnega fonda v eni izmed bivših celic zapora za Občinskim sodiščem in pa v poslopju podstrešja hiše družbeno političnih organizacij.« Direktorica je predlagala adaptacijo sežanske šole ali otroškega vrtca, ko bi se ta preselil v nove prostore. (Arhiv KKS, 17. okt. 1972)
15. februarja 1972 je odprta podružnica v Komnu.
V arhivu knjižnice so shranjeni načrti za prenovo starih prostorov sežanskega vrtca, ki so se nahajali v nekdanji Polajevi hiši. Načrte in tehnično poročilo je podpisal arh. Marino Kontelj, SGP Kraški zidar, Projektni biro. Po načrtih iz l. 1973 bi vhod v knjižnico ostal isti, sanitarije bi se predelale, uprava, prostor za obdelavo knjig in skladišče bi se funkcionalno preuredila. Informativna pisarna bi bila osrednji prostor knjižnice, ki bi bil povezan z mladinskim oddelkom, oddelkom za odrasle in s čitalnico. Skupna površina prostorov je bila 255,20 m2. Načrt je predvideval obnovo vseh tlakov in delno rušitev predelnih sten, obnovo električnih in drugih inštalacij. Projektant je svoje tehnično poročilo zaključil s trditvijo, da bi primerno preurejeni knjižnični prostori služili svojemu namenu približno 10 let. (Kontelj, 1973)
V sodelovanju z Delavsko univerzo je knjižnica leta 1973 organizirala proslavo ob Prešernovem dnevu, na kateri so igralci iz Slovenskega narodnega gledališča v Trstu interpretirali Prešernovo poezijo. V poročilu za leto 1973 je omenjeno, da je knjižnica v vse delovne organizacije posredovala informativno gradivo o knjižnici in ponudbo, da se za vsako organizacijo, ki bi bila zainteresirana, pripravi potujoči kovček. Knjižnica je istega leta izvedla anketo med svojimi stalnimi obiskovalci. Rezultati ankete so pokazali, da so bili tedanji prostori Kosovelove knjižnice premajhni, neprimerni, nepregledni in nefunkcionalni. Obiskovalci so izrazili željo, da se knjižnica odpre tudi ob sobotah. Dodatno strokovno gradivo je knjižnica za svoje bralce pridobivala iz Delavske knjižnice v Ljubljani in Študijske knjižnice v Trstu.
Knjižne kovčke je nadomestila potujoča knjižnica Osrednje knjižnice Srečka Vilharja iz Kopra.
Tega leta je v knjižnici začela delati kolegica Leda Kocjan. V Kosovelovi knjižnici Sežana je delala med letoma 1973 in 2009.
Zapisnik izredne seje delovne skupnosti poroča o izredni nesreči, ki se je pripetila v prostorih knjižnice. Požar, ki se je v knjižnici zgodil ob pol enajstih 7. aprila 1974, je do te mere poškodoval knjižno gradivo in prostore knjižnice, da je bilo delo povsem onemogočeno. Po poznejših ocenah je požar uničil 60 % knjižnega fonda. Na seji je predlagana selitev v prostore nekdanjega vrtca v Polajevi hiši.
Strokovna komisija je v Sežano prispela že 9. aprila, da oceni škodo in predlaga postopke reševanja knjižnega fonda. Predstavnica Republiške matične službe in Narodne in univerzitetne knjižnice Ančka Korže Strajnar in strokovnjak za ocenjevanje knjižnih fondov ter restavriranje Jože Žužek sta si ogledala nastalo škodo, svetovala o postopkih reševanja knjižnega fonda, o popisu nepovratno uničenega gradiva in ocenila, da je prostor popolnoma neprimeren za nadaljnje poslovanje. (Arhiv KKS, 8. apr. 1974; 9. apr. 1974) Iz poročila o poslovanju KKS za l. 1974 izvemo, da so knjižničarji čistili poškodovane knjige na hodnikih poslopja Partizan po deset ur na dan in da je delo trajalo več kot dva meseca. Knjige, ki so bile očiščene, so knjižničarji prenesli v poslopje podjetja Kras in jih shranili v prostore ZKPO v poslopju kina. 1. septembra 1974 je knjižnica pridobila nove prostore na ulici Mirka Pirca 1. V novih prostorih je začasno izposoja organizirana v eni sami sobi, v katero so knjižničarke postavile šest prostostoječih polic z gradivom. Kljub pomanjkanju finančnih sredstev za ureditev prostorov, se je sredi decembra začelo z adaptacijo. Zanimivo je, da so izvajalci in predstavniki knjižnice obiskali knjižnici v Radovljici in na Bledu, da bi si ogledali, kako izgledata sodobni knjižnici.
Kljub precej perečemu položaju je s potujočo razstavo in kulturnim programom proslavljena 70-letnica rojstva Srečka Kosovela. Prireditev je z branjem Kosovelove poezije obogatila gledališka igralka Slovenskega narodnega gledališča Bogdana Bratuž Petje. Gostji knjižnice sta bili pesnikovi sestri, Anica in Karmela Kosovel. (Arhiv KKS, 13. feb. 1975)
Adaptacija novih prostorov se je nadaljevala vzporedno z izposojo v enem prostoru. Župan sežanske občine Boris Bernetič je 18. julija 1975 slavnostno izročil novo knjižnico občanom. Arhitekt Marino Kontelj je izdelal načrte za ureditev, ki so omogočili, da so bili novi prostori knjižnice sodobni, praktični in prijetni. Kamnosek Guštin je izdelal in knjižnici podaril tablo z napisom, ki je stala pri vhodu. Mizar Vitomir Počkaj iz Rodika je izdelal celotno opremo za knjižnico.
Knjižna zaloga je bila razporejena v štiri oddelke s prostim pristopom: družboslovni in marksistični, pionirski, izposojevalnica s priročno knjižnico in splošni oddelek za odrasle. Na razpolago so bile tudi čitalniške mize s sedeži za obiskovalce. (Arhiv KKS, 1975)
V kulturnem programu ob odprtju novih prostorov sta sodelovala gledališki igralec Stane Raztresen in divaški pevski zbor pod vodstvom Edvarda Raceta.
V novih prostorih je knjižnica leta 1975 pripravila razstavo o komunističnem tisku; razstavo o delu Cirila Zlobca in srečanje z avtorjem in razstavo o Karlu Destovniku — Kajuhu; srečanje z Marto Paulin Schmidt – Brino.
Društvo bibliotekarjev Slovenije je ravnateljici Lučki Čehovin 15. oktobra 1975 podelilo Čopovo diplomo za zasluge pri razvoju Društva bibliotekarjev Slovenije in pri strokovnem dvigu knjižničarstva na Slovenskem.
V Sanacijskem programu knjižničarstva na območju Občine Sežana v dobi 1975-1980 je Lučka Čehovin strnjeno zapisala dejavnosti knjižnice v prejšnjem petletnem obdobju, ki se je iztekalo. Knjižnica je posredovala prepotrebno gradivo tistim, ki so se izobraževali na Delavski univerzi, ustvarila je vezi z osnovnimi šolami in se vključila v akcijo bralnih značk, pomagala je z nasveti knjižnicam osnovnih šol pri njihovem delu, prirejala literarna srečanja, organizirala potujoče razstave, razpisovala knjižne naloge za višje razrede osemletke. Za obdobje 1975-1980 si je knjižnica postavila kot cilj, da razvije knjižničarsko mrežo, »da bo vsak večji kraj v občini, kjer je koncentrirano večje število prebivalcev (mladine, delavcev) dobil svojo knjižnico«, omenjeni so naslednji kraji: Kozina, Senožeče, Divača, Dutovlje. (Arhiv KKS, 1975)
Dogodki, razstave in prireditve KKS v letu 1976: razstava Demetrija Ceja in srečanje s pesnikom Aleksijem Pregarcem; razstava Lidije Osterc; razstava ob 50-letnici smrti Srečka Kosovela, Kosovelovo poezijo sta interpretirala na otvoritvi Bogdana Bratuž in Anton Petje; razstava Avgusta Černigoja; razstava ob 50-letnici smrti pisateljice Zofke Kveder. (Arhiv KKS, 16. feb. 1977)
Dogodki, razstave in prireditve KKS v letu 1977: razstava ob slovenskem kulturnem prazniku; razastava ekslibrisov; razstava o delu pisatelja Danila Lokarja; razstava Sto stotink Edija Šelhausa; razstava ob 40-letnici ustanovitvenega kongresa KPS in 85-letnici Tita; razstava grafika Franka Vecchieta in recital, na katerem so nastopili Marij Čuk, Ivanka Hergold, Marko Kravos ter Miroslav Košuta; predstavitev tretjega dela Zbranega dela Srečka Kosovela s sodelovanjem Cirila Zlobca, Metke Franko in Mihe Baloha; predstavitev jubilejnih publikacij Goriškega muzeja in razstava NOB v leposlovju.
Direktorica Lučka Čehovin zapiše v poročilu za leto 1978: »Lepo je dajati obračun takrat, kadar se ve, da so bile moči vložene zato, da bi bilo leto uspešno, da bi bili vsi tisti, ki prihajajo k nam in spremljajo naše delo, zadovoljni. Če so ob koncu rezultati prizadevanj vidni, so počutja toliko boljša.« (Arhiv KKS, 1979)
Knjižničarka Lidija Rebula se je 1. januarjem 1978 upokojila, čeprav je ostala vpeta v administrativno delo knjižnice. Istega leta je na mladinskem oddelku KKS začela delati kolegica Marija Godnič. V tem letu je knjižnica odprta od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure.
Razstave in kulturni dogodki v KKS leta 1978: razstava Partizanske knjige in brošure na Primorskem; razstava Milka Bambiča Knjižne in revialne grafike; potujoča razstava knjig Otona Župančiča ob Župančičevem letu (Sežana, Komen, Dutovlje), ki je sovpadla z 8. kongresom ZKS; občni zbor Društva bibliotekarjev Primorske; razstava ob 80-letnici Avgusta Černigoja; potujoča knjižna razstava o Tonetu Pavčku (Sežana, Hrpelje-Kozina, Dutovlje) in obisk pesnika Toneta Pavčka v Kosovelovi sobi ob njegovi 50-letnici.
V mesecu knjige, oktober 1978, je bila odprta Knjižnica Dutovlje.
»Pozabiti ne smemo, da knjižnica živi ob meji, zato je naša naloga, da kot kulturna ustanova spremljamo vsestranski utrip slovenskega kulturnega življenja onstran meje.« (Arhiv KKS, 1979)
V decembru 1979 je za knjižnico oblikoval voščilnice Avgust Černigoj. (Arhiv KKS, 15. dec. 1979)
Tega leta sta v knjižnici začeli delati kolegici Tanja Pipan in višja knjižničarka Sonja Šuman, ki je prevzela oddelek za odrasle ter informativno službo in je v Kosovelovi knjižnici delala do svoje prezgodnje smrti leta 1981.
V tem letu je knjižnica organizirala obiske pisatelja Cirila Kosmača na šolah v Dutovljah, Komnu in Sežani.
Razstave in kulturni dogodki v letu 1979: potujoča razstava (Sežana, Dutovlje, Divača, Kozina, Komen) del in pogovor s pesnikom Danetom Zajcem ob pesnikovi 50-letnici, s Cirilom Zlobcem kot posebnim gostom, ki je predstavil pesnikovo delo in razstava ilustracij Milana Bizovičarja; razstava ilustratorke Marjance Jemec Božič; gostujoča razstava del Miška Kranjca in pogovor z avtorjem; potujoča razstava (Sežana, Dutovlje in Komen) ob 100-letnici rojstva pesnika Josipa Murna; predstavitev pesniške zbirke Davida Terčona v Kosovelovi sobi (gosta Dane Zajc in Aleš Valič); gostujoča razstava Goriškega muzeja Razvoj delavskega gibanja na Primorskem do konca I. svetovne vojne; razstava akvarelov Avgusta Černigoja in predstavitev ekslibrisa Kosovelove knjižnice, ki ga je slikar oblikoval; razstava del Janeza Menarta in predstavitev pesnikove zbirke Statve življenje (o pesniku je na dogodku govoril pesnik Tone Pavček); razstava slovenskega mladinskega tiska v Italiji in ilustracij Klavdija Palčiča ter srečanje s Klavdijem Palčičem in Miroslavom Košuto; predstavitev pesniških zbirk Marka Kravosa Tretje oko in Andreja Kokota Kamen molka, pesnika je predstavil Tone Pavček.
»V kolektivu Kosovelove knjižnice je že zdavnaj preživela misel, da je njena dejavnost omejena zgolj na izposojanje knjig. S svojim bogatim programom privablja v svoje prostore iz leta v leto več ljudi, ki si želijo kulturnega doživetja. V njenih prostorih se vrstijo zanimive literarne in likovne razstave, srečanja s pisatelji in likovniki. Na ta način imajo obiskovalci knjižnice tudi živ stik z ustvarjalci, ki skrbijo, da prihajajo na knjižne police kvalitetne knjige.« (Čehovin, 1979)
»Sežanska Kosovelova knjižnica se uvršča med tiste na Slovenskem še preveč redke ustanove, ki svojo temeljno dejavnost dopolnjujejo in bogatijo z vsakovrstnimi spremnimi prireditvami; ob kulturnih obletnicah, jubilejnih znamenitih kulturnih delavcev, pomembnih praznikih in priložnostnih manifestacijah. Kajpada je to delo njenih članov pod vodstvom prizadevne ravnateljice knjižnice Lučke Čehovin povezano z dodatnimi napori kolektiva, vendar pa je trud ob vsakokratnih uspešnih razstavah, literarnih večerih in srečanjih poplačan, saj se neposredni stiki med bralci in ustvarjalci v kraju, ki je sicer nekoliko odmaknjen od živega kulturnega dogajanja v večjih središčih, morda še bolj pristen in zaželen kot kje drugje.” (Zlobec, 1979)
