Rodbina Mayr spada med starejše vodilne kranjske meščanske rodbine. Njeni začetniki so bili nadarjeni podjetniki z močno željo po pridobitvi materialnih dobrin in premoženja. Ustvarili so si ga s trgovino in podjetništvom, sodelovanje pri upravljanju mesta pa jim je prinašalo ugledne službe in številne privilegije.
V najstarejših ohranjenih matičnih knjigah župnije Kranj, shranjenih v Nadškofijskem arhivu Ljubljana, se priimek Mayr prvič omenja v poročni knjigi 28. januarja 1725, ko je bila sklenjena poroka med ženinom Mihaelom Mayrjem in nevesto Marino Vrbani (1).
Mayerji so bili v Kranju več generacij pivovarnarji in gostilničarji. Po ustnem izročilu so se v mesto priselili iz Bavarske in leta 1644 tukaj ustanovili pivovarno, vendar pisni viri 17. stoletja še niso raziskani. V dokumentih iz 18. stoletja priimek Mayr zasledimo predvsem v povezavi z mestno upravo in pivovarstvom. Josip Žontar v Zgodovini mesta Kranja Mayrje prišteva med vodilne meščanske rodbine 18. in prve polovice 19. stoletja in našteva številne funkcije družinskih članov v mestni upravi Kranja skozi več generacij (2).
V sredini 18. stoletja se omenjata pivovarja in mestna blagajnika Jurij in Anton, poštarji in gostilničarji pri Stari pošti Janez Krstnik, Emanuel in Janez Nepomuk ter trgovec in gostilničar Ivan Mavril, v mestni davčni knjigi iz leta 1786 pa je naveden Anton Mayr, pivovar in gostilničar ter lastnik hiše na Podrtini. Prav tako so se Mayrjevi še celo 19. stoletje uveljavljali v pivovarstvu in gostilničarstvu (Anton, Franc, Peter in Mavril) ter mestni upravi (mestni odborniki Emanuel, Ivan Mavril in Franc, 3). V dokumentih Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote za Gorenjsko Kranj se prvič omenja priimek Mayr leta 1759 v urbarju mestnih posestnikov, kjer je vpisan Georg (Jurij) Mayr, lastnik pivovarne ob reki Savi. Njegova hiša z vinotočem (v današnji Cankarjevi ulici) je navedena v mestni računski knjigi leta 1760. V mestno davčno knjigo je bil leta 1786 vpisan Anton Mayr, pivovar in gostilničar, lastnik hiše na Podrtini (4). Njegov naslednik, sin Anton (1782–1844), se je leta 1802 poročil s Kranjčanko Frančiško Jalen. V zakonu se jima je rodilo 20 otrok (5). Med drugim je kupil tudi hišo v središču mesta in odprl gostilno Mayr (danes gostilna Stari Mayr). Njegov sin Peter (1818–1899) je prevzel pivovarno in nadaljeval z gostilničarstvom. Povečal in prezidal je gospodarsko poslopje za gostilno. Leta 1855 je kupil plemiški dvorec pri župnijski cerkvi na Glavnem trgu, kjer so imeli v pritličju gostilno. Hišo so po lastniku začeli poimenovati Pri Petrčku in ime Petrčkova hiša se je med domačini obdržalo še vse 20. stoletje do danes. V stavbi je imelo svoje prostore tudi leta 1846 ustanovljeno kazinsko društvo in od leta 1863 Narodna čitalnica, kjer so se na kulturnih in družabnih prireditvah zbirali kranjski meščani. V zakonu s Kranjčanko Frančiško Šumi se jima je rodilo 16 otrok: Frančiška, Kancijanila, Ivan, Mavril, Antonija, Peter, Marija, Kristina, Katarina, Franc, Amalija, Elizabeta, Ivan Janez, Anton, Avguštin in Gabrijela.
Petrova sinova Mavril (1851–1928) in Peter (1854–1908) sta nadaljevala družinsko tradicijo pivovarstva in gostilničarstva, hkrati pa sta se uveljavljala v občinski upravi. Mavril je bil pooblaščen za pobiranje posebne naklade od prodanega piva, kar je predstavljalo dobrodošel dohodek v zaostrenih gospodarskih razmerah druge polovice 19. stoletja. Zaradi hitrega razvoja industrijske proizvodnje in uvoza tujih izdelkov so bili ogroženi domači obrtniki in manjši podjetniki. Sredi 19. stoletja je v Kranju varilo pivo pet manjših sezonskih pivovarjev, poleg Franca in Antona Mayrja še Tadej Josek, Tomaž Trebar, Jakob Jalen. Ob koncu stoletja se je obdržal le še Mavril Mayr, ki je v pivovarni na levem bregu Save zvaril do 5000 hl piva na leto. V začetku 20. stoletja ga je močna tuja konkurenca prisilila k vstopu v kartel pivovarn, leta 1916 pa je pivovarno zaprl. Njegov sin Mavril (Rica oz. Rici) je leta 1928 stavbo pri Savskem mostu prodal Stavbni zadrugi Delavski dom Kranj, ki jo je preuredila v delavska stanovanja (6).
Na svoji pristavi (v današnji Gregorčičevi ulici) je Mavril leta 1906 zgradil obsežno gospodarsko poslopje s skladiščem, ki je služilo prvotnemu namenu tudi še po zaprtju pivovarne. V letih 1930 in 1938 so ga posodobili za zalogo piva pivovarne Union. V stavbi so uredili tri globoke ledenice, obratni prostor za točilno napravo, čistilni stroj steklenic, hladilne naprave, mizarsko delavnico in trisobno stanovanje (7).
Peter (1854–1908), ki je prevzel gostilno v Petrčkovi hiši, je bil poročen s Kranjčanko Marijo Prevc (1859–1943). V zakonu se jima je rodilo šest otrok: Peter, Anica, Danica, Pavel, Ciril in Metod. Družina je živela v hiši v Jahačevem prehodu, ob njej pa je stala njihova gostilna Pri Jahaču (današnja Probanka). Pred drugo svetovno vojno sta jo vodila sin Ciril (1896–1936) in njegova žena Dora. Imela sta hčerko Marijo in sina Petra.
Petrova žena Marija Mayr je po moževi smrti leta 1909 na dražbi kupila Kreuzbergerjevo elektrarno v soteski reke Kokre pri Kokrškem mostu, zgrajeno leta 1899. Sin Pavel (1889–1968) jo je vodil v solastništvu s Francem Šemrovom do leta 1938, ko je bila prodana Kranjskim deželnim elektrarnam (8).
Mavril (1851–1928), lastnik pivovarne ob reki Savi in gostilne na Glavnem trgu, je bil poročen z Ano Ilk (1862–1931). Imela sta tri hčere, Ano, Irmo in Gabrielo (Jelco), ter dva sinova, Mavrila (Rica) in Hinka. Najstarejša Ana se je leta 1907 poročila Francem Pernušem iz Metlike, sodnikom Stola sedmorice v Zagrebu. Z otroki sta živela v svoji hiši v Kranju. Najmlajša hči Irma se je poročila s Stankom Hladnikom, strojnim inženirjem iz Novega mesta, ki je izhajal iz glasbene družine. Po poroki sta stanovala v Mayrjevi družinski hiši v Kranju, kjer sta se rodila njuna sinova Damjan (1924) in Boštjan (1929). Leta 1935 so kupili hišo v Langusovi ulici v Ljubljani. Jelca se je poročila s Francem Holzhackerjem (Holzhaker, Holchaker), dentistom, ki se je priselil v Kranj iz Brna na Češkem. Najmlajši Mavrilov sin Hinko je umrl star 10 let.
Družinsko hišo z obsežnim gospodarskim poslopjem in vrtom na Glavnem trgu, ki jo je v prvi polovici 19. stoletja kupil Mavrilov ded Anton, pivovar in gostilničar, je podedoval Mavrilov sin Rica (1892–1959), ki se je bolj kot pivovarstvu in gostilničarstvu posvečal ribolovu. V zakupljenih ribiških revirjih reke Save (od Majdičeve elektrarne do jezu v Medvodah) in Kokre je gojil ribe in opravljal nadzorstvo voda. Vsa leta je bil v vodstvu kranjskega gasilstva. Z gostilno Stari Mayr in pivovarniškimi skladišči v Gregorčičevi ulici so upravljali najemniki.
Mavrilova hči Gabriela (Jelca) Mayr (1891–1987) je po končanih štirih razredih kranjske ljudske šole štiri leta (1902–1906) obiskovala zasebno nemško dekliško šolo Huth – Hans v Ljubljani. Leta 1910 se je poročila s Francem Holzhackerjem (1883–1970), vodjo zobotehničnega laboratorija pri zdravniku Edvardu Globočniku v Kranju. Po opravljenem tečaju na dentalni šoli v Münchnu in dentalnem izpitu v Beogradu leta 1926 je v hiši nasproti župnijske cerkve odprl lastno zobozdravstveno ambulanto. V Kranju je kot dentist delal do upokojitve.
Jelca in Franc Holchaker sta med tednom živela v obnovljeni hiši na Mayrjevi pristavi v Gregorčičevi ulici (nasproti knjižnice), vikende pa preživljala v počitniški hiši v Kranjski Gori. Njun edini otrok, sin Franci, je umrl kmalu po rojstvu, leta 1911. V Kranju in drugje sta obiskovala kulturne in družabne prireditve (gledališke predstave, koncerte in plese), potovala z avtomobilom, fotografirala in se pogosto družila s sorodniki in prijatelji, Ricijem, Anino in Irmino družino, še zlasti pa z nečakoma Damjanom in Boštjanom Hladnikom. Otroka sta v Kranju in njuni počitniški hiši v Kranjski Gori preživela večino počitnic. Zlasti Boštjana, ki je tudi ob njuni spodbudi kasneje postal filmski režiser, sta teta in stric navdušila za fotografijo in mu kupila prvi fotografski aparat. Že zgodaj je postal velik ljubitelj filma in še kot dijak je v Kranjski Gori domačinom predvajal filme. Ob podpori in gostoljubju tete Jele in njenega moža je v počitniški hiši in po Kranjski gori poleti 1947 posnel tudi svoj prvi amaterski film z naslovom Deklica v gorah. Premiera filma je bila na vrtu tetine hiše. Kasneje, tudi v času študija in dela v Parizu, je Boštjan Hladnik ves čas ostajal v tesnih stikih s teto in stricem in drugimi sorodniki v Kranju.
Zakonca Holchaker sta bila aktivna člana Planinskega društva Kranj in člana prvega slovenskega kluba fotografov amaterjev v Kranju, leta 1910 ustanovljenega prav na pobudo Franca Holchakerja v Mayrjevi gostilni. Pred prvo svetovno vojno je bil vodja reševalne službe prostovoljne gasilske čete v Kranju, po letu 1945 pa v vodstvu Gasilskega društva Kranj. Jelca je bila včlanjena v Francoski klub pri Narodni čitalnici in je bila častna članica Foto kino kluba Janez Puhar Kranj.
Med drugo svetovno vojno sta pomagala slovenskim internirancem v koncentracijskih taboriščih, po vojni pa doživljala pritiske oblastnih organov na njuno premoženje (9). Pokopana sta v Mayrjevi družinski grobnici na kranjskem pokopališču. Zapuščino zakoncev Holchaker sta prevzela nečaka Damjan in Boštjan Hladnik. Po njuni zaslugi so dokumenti in predmeti Mayrjevih prednikov danes ohranjeni v arhivu in muzeju kot priče in pričevalci življenja preteklih generacij Kranjčanov.
Opombe:
1 Nadškofijski arhiv Ljubljana, poročna matična knjiga župnije Kranj (sv. Kancijan), 1715-1771.
2 Josip Žontar: Zgodovina mesta Kranja, str. 230 in 294.
3 Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 1, 2, 8.
4 Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 1, 2, 8.
5 Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_KRA/0124, t. e. 1.
6 Josip Žontar: Zgodovina mesta Kranja, Kranj, 1982, ponatis, str. 317–426.
7 Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_KRA/0002), a. e. 2327.
8 Janez Kos: Elektrifikacija kranjskega območja (1892–1940), Kranjski zbornik 1970, Kranj, 1970, str. 379–389.
9 Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_KRA/0124, t. e. 1.
Viri:
– Gorenjski muzej, predmeti iz zbirk kustodiatov za etnologijo, starejšo in novejšo zgodovino.
– Gorenjski muzej, fototeka.
– Zgodovinski arhiv Ljubljana, fond: Občina Kranj, (SI_ZAL_KRA/0002).
– Zgodovinski arhiv Ljubljana, fond: Gasilstvo Kranj (SI_ZAL_KRA/0098).
– Zgodovinski arhiv Ljubljana, fond: Družina Holchaker in Mayr, Kranj (SI_ZAL_KRA/0124).
– Nadškofijski arhiv Ljubljana, Matične knjige župnije Kranj (sv. Kancijan).
– Peter Mayr, Kranj.
Literatura:
– Gorenjska: letoviška, industrijska, trgovska, obrtna. Uredil Karol Mohorčič, Novo mesto, Progres, 1931.
– Josip Žontar: Zgodovina mesta Kranja, Kranj, 1982, ponatis.
– Zdenko Vrdlovec, Liljana Nedič: Boštjan Hladnik, Slovenska kinoteka, Ljubljana, 2001.
Besedilo je bilo objavljeno v razstavnem katalogu Kranjska rodbina Mayr v luči arhivskih dokumentov in muzejskih predmetov : razstava Gorenjskega muzeja in Zgodovinskega arhiva Ljubljana / Marija Kos, Monika Rogelj ; [prevod David Limon ; fotografije Tomaž Lauko, Tina Arh]. – Kranj : Gorenjski muzej ; Ljubljana : Zgodovinski arhiv, 2012.
Mayerji so bili v Kranju več generacij pivovarnarji in gostilničarji. Po ustnem izročilu so se v mesto priselili iz Bavarske in leta 1644 tukaj ustanovili pivovarno, vendar pisni viri 17. stoletja še niso raziskani. V dokumentih iz 18. stoletja priimek Mayr zasledimo predvsem v povezavi z mestno upravo in pivovarstvom. Josip Žontar v Zgodovini mesta Kranja Mayrje prišteva med vodilne meščanske rodbine 18. in prve polovice 19. stoletja in našteva številne funkcije družinskih članov v mestni upravi Kranja skozi več generacij (2).
V sredini 18. stoletja se omenjata pivovarja in mestna blagajnika Jurij in Anton, poštarji in gostilničarji pri Stari pošti Janez Krstnik, Emanuel in Janez Nepomuk ter trgovec in gostilničar Ivan Mavril, v mestni davčni knjigi iz leta 1786 pa je naveden Anton Mayr, pivovar in gostilničar ter lastnik hiše na Podrtini. Prav tako so se Mayrjevi še celo 19. stoletje uveljavljali v pivovarstvu in gostilničarstvu (Anton, Franc, Peter in Mavril) ter mestni upravi (mestni odborniki Emanuel, Ivan Mavril in Franc, 3). V dokumentih Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote za Gorenjsko Kranj se prvič omenja priimek Mayr leta 1759 v urbarju mestnih posestnikov, kjer je vpisan Georg (Jurij) Mayr, lastnik pivovarne ob reki Savi. Njegova hiša z vinotočem (v današnji Cankarjevi ulici) je navedena v mestni računski knjigi leta 1760. V mestno davčno knjigo je bil leta 1786 vpisan Anton Mayr, pivovar in gostilničar, lastnik hiše na Podrtini (4). Njegov naslednik, sin Anton (1782–1844), se je leta 1802 poročil s Kranjčanko Frančiško Jalen. V zakonu se jima je rodilo 20 otrok (5). Med drugim je kupil tudi hišo v središču mesta in odprl gostilno Mayr (danes gostilna Stari Mayr). Njegov sin Peter (1818–1899) je prevzel pivovarno in nadaljeval z gostilničarstvom. Povečal in prezidal je gospodarsko poslopje za gostilno. Leta 1855 je kupil plemiški dvorec pri župnijski cerkvi na Glavnem trgu, kjer so imeli v pritličju gostilno. Hišo so po lastniku začeli poimenovati Pri Petrčku in ime Petrčkova hiša se je med domačini obdržalo še vse 20. stoletje do danes. V stavbi je imelo svoje prostore tudi leta 1846 ustanovljeno kazinsko društvo in od leta 1863 Narodna čitalnica, kjer so se na kulturnih in družabnih prireditvah zbirali kranjski meščani. V zakonu s Kranjčanko Frančiško Šumi se jima je rodilo 16 otrok: Frančiška, Kancijanila, Ivan, Mavril, Antonija, Peter, Marija, Kristina, Katarina, Franc, Amalija, Elizabeta, Ivan Janez, Anton, Avguštin in Gabrijela.
Petrova sinova Mavril (1851–1928) in Peter (1854–1908) sta nadaljevala družinsko tradicijo pivovarstva in gostilničarstva, hkrati pa sta se uveljavljala v občinski upravi. Mavril je bil pooblaščen za pobiranje posebne naklade od prodanega piva, kar je predstavljalo dobrodošel dohodek v zaostrenih gospodarskih razmerah druge polovice 19. stoletja. Zaradi hitrega razvoja industrijske proizvodnje in uvoza tujih izdelkov so bili ogroženi domači obrtniki in manjši podjetniki. Sredi 19. stoletja je v Kranju varilo pivo pet manjših sezonskih pivovarjev, poleg Franca in Antona Mayrja še Tadej Josek, Tomaž Trebar, Jakob Jalen. Ob koncu stoletja se je obdržal le še Mavril Mayr, ki je v pivovarni na levem bregu Save zvaril do 5000 hl piva na leto. V začetku 20. stoletja ga je močna tuja konkurenca prisilila k vstopu v kartel pivovarn, leta 1916 pa je pivovarno zaprl. Njegov sin Mavril (Rica oz. Rici) je leta 1928 stavbo pri Savskem mostu prodal Stavbni zadrugi Delavski dom Kranj, ki jo je preuredila v delavska stanovanja (6).
Na svoji pristavi (v današnji Gregorčičevi ulici) je Mavril leta 1906 zgradil obsežno gospodarsko poslopje s skladiščem, ki je služilo prvotnemu namenu tudi še po zaprtju pivovarne. V letih 1930 in 1938 so ga posodobili za zalogo piva pivovarne Union. V stavbi so uredili tri globoke ledenice, obratni prostor za točilno napravo, čistilni stroj steklenic, hladilne naprave, mizarsko delavnico in trisobno stanovanje (7).
Peter (1854–1908), ki je prevzel gostilno v Petrčkovi hiši, je bil poročen s Kranjčanko Marijo Prevc (1859–1943). V zakonu se jima je rodilo šest otrok: Peter, Anica, Danica, Pavel, Ciril in Metod. Družina je živela v hiši v Jahačevem prehodu, ob njej pa je stala njihova gostilna Pri Jahaču (današnja Probanka). Pred drugo svetovno vojno sta jo vodila sin Ciril (1896–1936) in njegova žena Dora. Imela sta hčerko Marijo in sina Petra.
Petrova žena Marija Mayr je po moževi smrti leta 1909 na dražbi kupila Kreuzbergerjevo elektrarno v soteski reke Kokre pri Kokrškem mostu, zgrajeno leta 1899. Sin Pavel (1889–1968) jo je vodil v solastništvu s Francem Šemrovom do leta 1938, ko je bila prodana Kranjskim deželnim elektrarnam (8).
Mavril (1851–1928), lastnik pivovarne ob reki Savi in gostilne na Glavnem trgu, je bil poročen z Ano Ilk (1862–1931). Imela sta tri hčere, Ano, Irmo in Gabrielo (Jelco), ter dva sinova, Mavrila (Rica) in Hinka. Najstarejša Ana se je leta 1907 poročila Francem Pernušem iz Metlike, sodnikom Stola sedmorice v Zagrebu. Z otroki sta živela v svoji hiši v Kranju. Najmlajša hči Irma se je poročila s Stankom Hladnikom, strojnim inženirjem iz Novega mesta, ki je izhajal iz glasbene družine. Po poroki sta stanovala v Mayrjevi družinski hiši v Kranju, kjer sta se rodila njuna sinova Damjan (1924) in Boštjan (1929). Leta 1935 so kupili hišo v Langusovi ulici v Ljubljani. Jelca se je poročila s Francem Holzhackerjem (Holzhaker, Holchaker), dentistom, ki se je priselil v Kranj iz Brna na Češkem. Najmlajši Mavrilov sin Hinko je umrl star 10 let.
Družinsko hišo z obsežnim gospodarskim poslopjem in vrtom na Glavnem trgu, ki jo je v prvi polovici 19. stoletja kupil Mavrilov ded Anton, pivovar in gostilničar, je podedoval Mavrilov sin Rica (1892–1959), ki se je bolj kot pivovarstvu in gostilničarstvu posvečal ribolovu. V zakupljenih ribiških revirjih reke Save (od Majdičeve elektrarne do jezu v Medvodah) in Kokre je gojil ribe in opravljal nadzorstvo voda. Vsa leta je bil v vodstvu kranjskega gasilstva. Z gostilno Stari Mayr in pivovarniškimi skladišči v Gregorčičevi ulici so upravljali najemniki.
Mavrilova hči Gabriela (Jelca) Mayr (1891–1987) je po končanih štirih razredih kranjske ljudske šole štiri leta (1902–1906) obiskovala zasebno nemško dekliško šolo Huth – Hans v Ljubljani. Leta 1910 se je poročila s Francem Holzhackerjem (1883–1970), vodjo zobotehničnega laboratorija pri zdravniku Edvardu Globočniku v Kranju. Po opravljenem tečaju na dentalni šoli v Münchnu in dentalnem izpitu v Beogradu leta 1926 je v hiši nasproti župnijske cerkve odprl lastno zobozdravstveno ambulanto. V Kranju je kot dentist delal do upokojitve.
Jelca in Franc Holchaker sta med tednom živela v obnovljeni hiši na Mayrjevi pristavi v Gregorčičevi ulici (nasproti knjižnice), vikende pa preživljala v počitniški hiši v Kranjski Gori. Njun edini otrok, sin Franci, je umrl kmalu po rojstvu, leta 1911. V Kranju in drugje sta obiskovala kulturne in družabne prireditve (gledališke predstave, koncerte in plese), potovala z avtomobilom, fotografirala in se pogosto družila s sorodniki in prijatelji, Ricijem, Anino in Irmino družino, še zlasti pa z nečakoma Damjanom in Boštjanom Hladnikom. Otroka sta v Kranju in njuni počitniški hiši v Kranjski Gori preživela večino počitnic. Zlasti Boštjana, ki je tudi ob njuni spodbudi kasneje postal filmski režiser, sta teta in stric navdušila za fotografijo in mu kupila prvi fotografski aparat. Že zgodaj je postal velik ljubitelj filma in še kot dijak je v Kranjski Gori domačinom predvajal filme. Ob podpori in gostoljubju tete Jele in njenega moža je v počitniški hiši in po Kranjski gori poleti 1947 posnel tudi svoj prvi amaterski film z naslovom Deklica v gorah. Premiera filma je bila na vrtu tetine hiše. Kasneje, tudi v času študija in dela v Parizu, je Boštjan Hladnik ves čas ostajal v tesnih stikih s teto in stricem in drugimi sorodniki v Kranju.
Zakonca Holchaker sta bila aktivna člana Planinskega društva Kranj in člana prvega slovenskega kluba fotografov amaterjev v Kranju, leta 1910 ustanovljenega prav na pobudo Franca Holchakerja v Mayrjevi gostilni. Pred prvo svetovno vojno je bil vodja reševalne službe prostovoljne gasilske čete v Kranju, po letu 1945 pa v vodstvu Gasilskega društva Kranj. Jelca je bila včlanjena v Francoski klub pri Narodni čitalnici in je bila častna članica Foto kino kluba Janez Puhar Kranj.
Med drugo svetovno vojno sta pomagala slovenskim internirancem v koncentracijskih taboriščih, po vojni pa doživljala pritiske oblastnih organov na njuno premoženje (9). Pokopana sta v Mayrjevi družinski grobnici na kranjskem pokopališču. Zapuščino zakoncev Holchaker sta prevzela nečaka Damjan in Boštjan Hladnik. Po njuni zaslugi so dokumenti in predmeti Mayrjevih prednikov danes ohranjeni v arhivu in muzeju kot priče in pričevalci življenja preteklih generacij Kranjčanov.
Opombe:
1 Nadškofijski arhiv Ljubljana, poročna matična knjiga župnije Kranj (sv. Kancijan), 1715-1771.
2 Josip Žontar: Zgodovina mesta Kranja, str. 230 in 294.
3 Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 1, 2, 8.
4 Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 1, 2, 8.
5 Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_KRA/0124, t. e. 1.
6 Josip Žontar: Zgodovina mesta Kranja, Kranj, 1982, ponatis, str. 317–426.
7 Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_KRA/0002), a. e. 2327.
8 Janez Kos: Elektrifikacija kranjskega območja (1892–1940), Kranjski zbornik 1970, Kranj, 1970, str. 379–389.
9 Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_KRA/0124, t. e. 1.
Viri:
– Gorenjski muzej, predmeti iz zbirk kustodiatov za etnologijo, starejšo in novejšo zgodovino.
– Gorenjski muzej, fototeka.
– Zgodovinski arhiv Ljubljana, fond: Občina Kranj, (SI_ZAL_KRA/0002).
– Zgodovinski arhiv Ljubljana, fond: Gasilstvo Kranj (SI_ZAL_KRA/0098).
– Zgodovinski arhiv Ljubljana, fond: Družina Holchaker in Mayr, Kranj (SI_ZAL_KRA/0124).
– Nadškofijski arhiv Ljubljana, Matične knjige župnije Kranj (sv. Kancijan).
– Peter Mayr, Kranj.
Literatura:
– Gorenjska: letoviška, industrijska, trgovska, obrtna. Uredil Karol Mohorčič, Novo mesto, Progres, 1931.
– Josip Žontar: Zgodovina mesta Kranja, Kranj, 1982, ponatis.
– Zdenko Vrdlovec, Liljana Nedič: Boštjan Hladnik, Slovenska kinoteka, Ljubljana, 2001.
Besedilo je bilo objavljeno v razstavnem katalogu Kranjska rodbina Mayr v luči arhivskih dokumentov in muzejskih predmetov : razstava Gorenjskega muzeja in Zgodovinskega arhiva Ljubljana / Marija Kos, Monika Rogelj ; [prevod David Limon ; fotografije Tomaž Lauko, Tina Arh]. – Kranj : Gorenjski muzej ; Ljubljana : Zgodovinski arhiv, 2012.