Leta 1959 so se štirje fantje prvič zbrali in poskusili zapeti po svoje. To so bili Tone Ivartnik, Lenci Mačič, Peter Grögl in Franc Podmeninšek. Jeseni leta 1960 so že prvič zapeli pred domačim občinstvom, istega leta pa so na prvem občinskem tekmovanju »Pokaži kaj znaš« na Prevaljah zmagali. Kmalu so se jim pridružili še Lojze Fink, Alojz Winkler, Adolf Primožič, Teodor Mačič in Albin Kranjc in iz kvarteta je nastal oktet. Tone Ivartnik pa je tisti čas nosil vojaško suknjo. Oktetov pevovodja je bil gospod Viktor Krivec. Formalno so svoje druženje potrdili na ustanovnem sestanku okteta, ki je bil 29. marca 1961.
Koroški oktet se je ljudem hitro priljubil. Tako je bila že bera prvih desetih let bogata. Prvi letni koncert je oktet pričakal jeseni 1961. Krajevna kulturno-prosvetna konferenca, vezana z občnim zborom ravenskega društva, je 19. decembra 1962 ugotovila, da se je oktet osamosvojil in žanje lepe uspehe povsod, kjer nastopa. Tehniški vodja okteta v tem obdobju je bil Franc Košak, povezovalec njihovih nastopov pa Mitja Šipek. Te uspehe ilustrira kar dvanajst samostojnih celovečernih koncertov in nekaj oktetovih najboljših pesmi, ki jih je posnela snemalna ekipa RTV Ljubljana in jih predvajala v svojih oddajah. Že leta l963 je Koroški oktet snemal tudi na Radiu Maribor. Viktorja Krivca (1960–1963) je to leto zamenjal pri zborovodskih nalogah Josip Petrun (1963–1964), z njim pa je bilo še več vaj in nastopov. V prvih letih so se oktetu pridružili še Ivo Grögl, Boris Škrubej, Alojz Kotnik in Milan Tušek. Pevci so 27. in 28. junija 1964 nastopili v zanje bolj nevsakdanjih vlogah, saj so bili nosilci glavnih vlog operete Radovana Gobca »Hmeljska princesa«.
Jeseni 1964 je prevzel umetniško vodstvo okteta Jože Leskovar (1964–1974), tehnični vodja pa je postal Jože Šater. Zdaj so se pevci podali že tudi preko meje. Leta 1965 so uspešno nastopili v Pliberku pri slovenskem društvu Edinost, pozimi istega leta pa so snemali še na Radiu Celovec. Tudi RTV Ljubljana je postala pozorna na Koroški oktet in 19. 2. 1966 so nastopili v priljubljeni radijski oddaji Pokaži, kaj znaš. Od 22. do 26. maja pa so pevci svoj bogat repertoar predstavili na Češkoslovaškem, saj so bili gostje tovarne Škoda. Nastopili so v Plznu in okolici in v železarskem Ždaru.
Oktet je v tem obdobju gostoval tudi v Srbiji, na Ravnah pa si takrat kar niso mogli zamisliti prireditev in proslav brez naših osmih pevcev. Leta 1967 je tehnični vodja postal Anton Godec. Ko je bilo leta 1968 na Ravnah prvo srečanje koroških zborov s te in one strani meje (kasneje poimenovano »Od Pliberka do Traberka«), je bilo zanimanje za prireditev tolikšno, da za vse, ki so želeli v dvorano, ni bilo dovolj prostora. Takrat so to prostorsko stisko v Titovem domu zamerili kar domačemu kulturnemu društvu in oktetu.
Leta 1971 so bili člani okteta Lojze Fink, Viktor Čeh, Tone Ivartnik, Ivo Grögl, Peter Grögl, Alojz Kotnik, Milan Tušek in Alojz Winkler. Tehnično vodstvo je prevzela Angelca Močnik. Svojo 10-letnico je zbor praznoval skupaj s 5-letnico Ljutomerskega okteta in 10-letnico Šaleškega okteta. Tako so priredili kar tri jubilejne koncerte: 5. 2. v Ljutomeru, 5. 3. na Ravnah in 13. 3. 1971 v Šoštanju. ZKPS Slovenije je takrat naše pevce odlikovala z Gallusovimi značkami in izrekla priznanje tudi dolgoletnemu zborovodji Leskovarju.
Ob številnih vajah in nastopih so dočakali tudi drugo desetletje. Že junija 1972 so se pevci udeležili Srečanja slovenskih oktetov v Šentjerneju. Leta 1974 se je poslovil Jože Leskovar, zborovodsko palico pa je za njim prevzel Tone Ivartnik, ki je bil pevec v oktetu vse od njegove ustanovitve. Tone Ivartnik je bil nato umetniški vodja okteta polnih 26 let.
Pod Ivartnikovim vodstvom so vsako leto peli na tradicionalni prireditvi »Od Pliberka do Traberka«. 14. 2. 1974 so se na grobu v Šentanelu poslovili od obujevalca koroških ljudskih pesmi, profesorja Luke Kramolca. Oktet je 7. 9. 1975 zapel v Ljutomeru ob 10-letnici Ljutomerskega okteta, 11. 9. pa na slavnostnem koncertu ob 25-letnici delavskega samoupravljanja v železarni. Nastopov v teh obdobjih je bilo ogromno, zato omenjamo le najvažnejše. 27. 10. 1975 so peli tudi na sprejemu pisateljev iz Senegala, Kube, Cipra, Indije in Alžira v ravenski Študijski knjižnici, 29. 11. pa so imeli samostojen koncert v Radljah ob Dravi. V obdobju 1976/77 je prišlo do prve krize v oktetu. Nekateri pevci so prenehali peti, zato je delo skupine za nekaj časa zastalo, pa so se hitro pobrali in v sezoni 1978/79 že razveseljevali pevska srca na Koroškem.
Od 23. do 27. 11. 1979 je Koroški oktet gostoval na Švedskem. En koncert so naši pevci imeli za Slovensko kulturno društvo Lipa v Landskroni, drugega za Slovensko kulturno društvo Ivan Cankar v Halmstadu, zadnjega pa za Slovensko kulturno društvo France Prešeren v Göteborgu.
Tudi za leto 1980 je bil značilen živahen utrip. Najprej so zapeli Prežihinji za njeno 80-letnico, pa na celovečernem koncertu ob slovenskem kulturnem prazniku skupaj z ravenskim mešanim zborom. 10. in 22. 2. 1980 so opravili tonsko in video snemanje na RTV Ljubljana, pa kasneje zapeli še našim študentom v študentskem naselju v Rožni dolini. Spet so bili na srečanju oktetov v Šentjerneju in na otvoritvi razstave 360 let železarstva v Mežiški dolini in 30 let samoupravljanja v železarni Ravne.
In spet je sledilo naslednje desetletje. Oktet je vadil in nastopal. Ker so se časi zaostrili, je nastopal več doma, vsako leto pa se je udeleževal tudi tradicionalnih prireditev.
Potem je v letu 1991 bila spet majhna kriza. Oktet sta zapustila dva pevca, pa sta vseeno zmagala srce in ljubezen do petja. Prišla sta Slavko Pangerc ter Jože Petrič in Koroški oktet je nadaljeval z delom. Peli so tudi leta 1992 na otvoritvi A BANKE na Prevaljah.
Petintridesetletnica je pričakala Koroški oktet v delovnem vzdušju. Najprej so bili na srečanju oktetov in malih vokalnih skupin 4. 6. 1994 v Slovenj Gradcu, nato pa so celo sezono vadili za prireditev ob 35-letnici okteta. Vaje sta vodila nekdanja dirigenta Tone Ivartnik in Jože Leskovar. Na prireditvi ob 35-letnici so nastopile prav vse generacije pevcev Koroškega okteta, saj so se pevci spomnili vseh nekdanjih članov, skupaj z njimi zapeli na odru kulturnega doma in tako 7. 2. 1995 na predvečer slovenskega kulturnega praznika delovno proslavili jubilej in izdali ličen almanah31.
Po enoletnem premoru, ko jih je leta 2000 zapustil umetniški vodja Tone Ivartnik, so oktet na pobudo Mirka Gerdeja spet oživili. Umetniško vodstvo je leta 2001 prevzela profesorica Tanja Krivec, predsedniške posle pa je prevzel Mirko Prapertnik. Že na 34. pevski reviji »Od Pliberka do Traberka« so nastopili v kar 9-članski zasedbi.
Pevce je nova zborovodkinja navdušila z idejo, da posnamejo koroške pesmi, ki jih je oktet vedno najraje prepeval. Celo leto so bili zelo prizadevni in vseh devet jih je redno hodilo na vaje in snemanja v studio. Založba Poseidon jim je dala izdelek v najkrajšem možnem času. Zgoščenka in kaseta »D čva nabira brančur: Koroški oktet in koroške pesmi« sta izšli ob njihovi 40-letnici leta 2001. V ravenskem kulturnem domu so ju predstavili javnosti
7. decembra 2001. Pevca Zvoneta Erjavca, ki je zaradi zdravstvenih razlogov prenehal nastopati, je na koncertu nadomestil Vresov pevec Oto Oder. V letu 2002 se je oktet znašel v manjši krizi. Vadili so sicer redno, tudi nekaj nastopov je bilo. Uspel je koncert s skupino iz Afrike v farni cerkvi na Ravnah. Kriza je pomenila izgubo treh pevcev, odšla sta oba prva tenorja in bariton. V letu 2003 so pridobili prva tenorja, pozneje se je oktetu priključil še baritonist. V teh dveh letih so bili tudi brez predsednika, potem je prevzel to nalogo Edvard Osojnik. Sedaj so morali oktet na novo uglasiti. Kljub težavam so opravili okrog 30 nastopov. Leta 2004 je oktet spet pričel dihati na polno, žal pa so že v marcu izgubili dobrega pevca Jožeta Petriča. Od njega so se zadnjič poslovili s pesmijo na hotuljskem pokopališču.
V tem času so v goste povabili slovaški mešani pevski zbor Societas cantorum in ga gostili na Koroškem v aprilu 2004. Nato so se povezali s pevskim zborom iz Šmartnega in začeli vaditi ekumenski program. Ko so naštudirali pesmi katolikov, evangeličanov in protestantov, so
18. junija 2004 vrnili obisk Slovakom in v čudoviti katedrali v Vranovu na Slovaškem odpeli koncert kot edini gostje iz Slovenije. Na ekumenskem srečanju so se predstavili številni narodi Evrope, s katerimi so pevci Koroškega okteta navezali tesne prijateljske vezi. Združeni koroški zbor sta vodila izmenoma Tanja Krivec in Janez Kolerič. Leto 2005 je bilo izredno razgibano. Nastopili so več kot šestdesetkrat. Naj omenimo le najvažnejše nastope: Od Pliberka do Traberka, Ravenski dnevi 2004, 100-letnica Šopkove bice, takrat najstarejše občanke in babice oktetovega pevca Marjana. Predstavili so se na Koroškem radiu.
Pri Brančurniku so prepevali na srečanju malih vokalnih skupin in bili v Kotljah na proslavi ob 60-letnici konca 2. svetovne vojne. Takrat so v goste povabili pevce iz Polšnika pri Litiji. Leto 2006 so najbolj zaznamovale priprave na 45-letnico Koroškega okteta. Predsednik okteta je postal najmlajši član, Marjan Obretan. Še bolj so vadili in snemali. Izšla je njihova druga zgoščenka »Mojcej«, sklenili pa so tudi dogovor s Slovenskim oktetom, ki je potrdil svojo udeležbo na njihovem slavnostnem koncertu 15. decembra 2006. Ob obletnici so izdali tudi lep almanah32.
Na koncertu v kulturnem domu je bilo 15. decembra 2006 svečano. Koroški oktet je zapel 8 koroških ljudskih pesmi, nato pa nas je očaral Slovenski oktet z desetimi pesmimi. Koncertu je sledilo še prijetno druženje v Brančurnikovi vinski kleti. Po uspešno opravljeni 45-letnici so pevci v letu 2007 imeli nekaj zanimivih nastopov. Omenimo najbolj značilne. 9. 2. 2007 so opravili video snemanje v studiu Melopoja pri Vrhovnikovih v Pamečah. 20.2.2007 so na Koroškem radiu predstavili svojo CD ploščo »Mojcej«. 10. 3. 2007 so sodelovali na 40. tradicionalnem srečanju »Od Pliberka do Traberka«. Tokrat je s pevci prvič zapel novi pevec Drago Bec. 10. 6. 2007 so počastili spomin na pokojnega pevca Albina Krajnca v njegovem rojstnem kraju Vidmu pri Ptuju in priredili koncert v tamkajšnji cerkvi. 24. 6. 2007 so bili na srečanju malih vokalnih skupin na Poljani. Snemali so tudi za Koroško televizijo. 28. 11. 2007 je Tanja Krivec prenehala biti njihova zborovodkinja. Nekaj časa so nastopali sami, 20. 1. 2008 so se uspeli dogovoriti z Janezom Koleričem, da je prevzel umetniško vodstvo Koroškega okteta. 7. 2. 2008 so zapeli ob slovenskem kulturnem prazniku na Prevaljah. Tokrat jih je še enkrat okrepil prvi tenorist Oto Oder. Že 18. 2. 2008 so skupaj z otroško in odraslo folklorno skupino in kantavtorjem Milanom Kamnikom pripravili prireditev posvečeno Lovru Kuharju – Prežihovemu Vorancu ob obletnici njegove smrti. 13. 6. 2008 so zapeli skupaj z MePZ župnije Ravne na Koroškem na dobrodelnem koncertu za obnovitev Antonove cerkve in tako sodelovali pri lepem kulturnem dogodku. 18. 6. 2008 je oktet s svojim petjem pred razstaviščem Koroške osrednje knjižnice dr.Franca Sušnika popestril otvoritev razstave »Tri tisočletja železarstva na Slovenskem: Slovenska pot kulture železa«, na katero sta vabila Koroški pokrajinski muzej – enota Ravne in Občina Ravne na Koroškem.
12. 11. 2008 so oktetovci peli na otvoritvi prenovljene dvorane Kulturnega doma na Ravnah.
20. 12. 2008 je bilo na Poljani srečanje malih vokalnih skupin. Tudi Koroški oktet se je predstavil in tako uspešno sklenil to sezono. 18. 2. 2009 je Koroški oktet, kot že toliko let poprej, spet pomagal zaokrožiti tradicionalno prireditev »Vorancu v spomin«. 24. 6. 2009 so na Poljani proslavili dan državnosti. Glasbeno je proslavo obogatil naš oktet. 12. 4. 2010 je bilo na Ravnah slovesno odprtje kulturnega centra. V kulturnem programu so nastopili trobentači Stanko Arnold, Jure Gradišnik, Matjaž Jevšnikar in Igor Konečnik, saksofonist Miha Ferk, folklorna skupina Koroški jeklarji in naš Koroški oktet. 7. 5. 2010 so Malgajev spomenik prestavili na ustreznejšo lokacijo na Dobrijah, kjer sedaj nastaja spominski park, posvečen Malgaju in njegovim borcem. Spomenik so svečano odkrili ob 91. obletnici smrti Franja Malgaja. K svečanosti so prispevali tudi Koroški oktet, domači godbeniki z Dobrij in kulturna skupina Gimnazije Ravne.
Zadnjih pet let so pevci Koroškega okteta dali prednost temeljitim pripravam, vajam in snemanju svoje tretje zgoščenke narodnih pesmi Nocoj je pa an liep večier. Pevci so se zavedali, da bo to zadnja zgoščenka, ki jo bo pevski dediščini zapustila ta generacija: Mirko Gerdej in Jože Plohl (prva tenorista), Marjan Obretan in Nejc Polenik (druga tenorista), Marjan Dirntiš in Drago Bec (baritonista) ter Florjan Hovnik in Edvard Osojnik (basista) – to je osem pevcev iz aktualne zasedbe ravenskega Koroškega okteta. Njihov umetniški vodja ob lepi in častitljivi obletnici – 50-letnem jubileju – je bil gospod Janez Kolerič33.
Program dela Koroškega okteta je bil vedno zelo ambiciozno zastavljen. Vse od začetka 60. -ih let so amaterska skupina, ki z načinom dela sledi profesionalnim zborom. Njihov moto je tudi to, da želijo doseči ustrezno kvaliteto, zavedajo se pomembnosti aktivnega in kvalitetnega dela v prihodnosti.
8. 2. 2011 je Koroški oktet s koncertom slavil 50-letnico svojega delovanja.
Ob odprtju razstave Mati fabrika 2012 je Koroški oktet s svojo ubrano slovensko pesmijo pritegnil veliko pozornost.
Pevci so nastopili tudi na tradicionalnem pevskem srečanju Od Pliberka do Traberka ter na srečanju malih vokalnih skupin pri Brančurniku. Konec oktobra 2012 so se v Makolah predstavili s samostojnim koncertom. Pevci Andrej Kladnik, Oto Oder, Nejc Kostanjevec, Peter Čuješ, Slavko Cifer, Nejc Polenik, Milan Šimenc, Jože Oder, Florjan Hovnik in vodja Andrej Oder.
Oktet je koroško in slovensko pesem z uspehom predstavil tudi v neslovenskem okolju. Aprila 2013 so na povabilo evropske poslanke Romane Jordan nastopili v evropskem parlamentu v Strasbourgu. V tem letu so se pevci V okviru generalne skupščine Društva srednjeevropske poti železa podali na mednarodno turnejo po Madžarski (Miškolc) in Slovaški (Košice). Oktobra 2013 so nastopili tudi v parlamentu RS ob odprtju razstave Podobe dela železarskega muzeja Štore in dela Tri tisočletja železarstva na Slovenskem.
Od 7. do 21. marca 2015 je Koroški oktet s šestimi koncerti gostoval v Avstraliji. Turneja, ki so jo člani organizacijsko in vsebinsko pripravljali kar nekaj časa, je odlično uspela. Slovensko pesem so poslušali mnogi Slovenci, ki živijo na tem oddaljenem kontinentu in tudi mnoge druge skupine priseljenih Evropejcev.
Septembra 2015 so nastopili tudi na zborovskem koncertu v Sonntagsbergu.
Gostovanja so se nadaljevala tudi v letu 2016, in sicer so pevci od 2. do 6. junija nastopili na Festivalu petja in plesa v Budvi.
Koroški oktet v sestavi: Oto Oder, Domen Krof, Peter Čuješ, Slavko Cifer, Andrej Kladnik, Milan Šimenc, Florjan Hovnik in Jože Oder je ob svoji 55. letnici delovanja aprila 2016 priredil slavnostni celovečerni koncert v KPM (Štauharija). Na koncertu so kot gostje sodelovali še: vokalni kvartet PD(4) iz Ljubljane, tenorist Andrej Oder ob klavirski spremljavi Helene Buhvald Gorenšek.
Na tem koncertu je bil Koroški oktet v razširjeni postavi, skupaj z Nejcem Kostanjevcem in Nejcem Polenikom.
_______________
301.)35 let KUD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem (1945-1980); 2.)35 let Koroškega okteta (1960-1995); 3.) 45 let Koroškega okteta (1960761-2006); 4.)50 let Koroškega okteta (1960/61-2011).
31Petintrideset let Koroškega okteta (1960-1995). Ravne na Koroškem, 1995.
3245 let Koroškega okteta (1960/61-2006). Ravne na Koroškem, december 2006.
3350 let koroškega okteta (1960/61-2011). Ravne na Koroškem, februar 2011.