Kulturno življenje v Višnji Gori je bilo zelo pestro že pred prvo svetovno vojno. Leta 1905 je bilo ustanovljeno Katoliško prosvetno društvo, dvorana društva pa je bila zgrajena leta 1911.
V Višnji Gori je bil zgrajen tudi Sokolski dom, kjer so uprizarjali igre in imeli telovadne nastope na prostem. Omeniti je potrebno bogato gledališko dejavnost med obema vojnama: igrali so Desetega brata, Kralja na Betajnovi, Slehernika ipd. Leta 1953 je bilo ustanovljeno Prosvetno društvo Višnja Gora. Njihova godba je bila aktivna daljše časovno obdobje, po drugi svetovni vojni pa so prodali inštrumente.
Leta 1976 je bilo ustanovljeno Kulturno društvo Janez Cigler, v okviru katerega je deloval tudi uspešen pevski zbor, ki je sodeloval na krajevnih prireditvah.
Po letu 1991 je kulturno življenje izgubilo prejšnji zagon, leta 1997 pa je bilo Kulturno društvo spet registrirano. Duh kulture je zaživel na Čandkovi domačiji, kjer sta ga spodbujali predvsem pesnici Mihaela Zajc Jarc in Marija Pilko.
LITERATURA
V Višnjo Goro, ur. Pavel Groznik et al., Krajevna skupnost in Turistično društvo Višnja Gora, Višnja Gora, 1998.