Glasilo Nova Gorica je avgusta poročalo, da je ljudska oblast nakazala dodaten kredit za gradnjo Nove Gorice.
Načrt je predvideval, da bi se z dodatnim denarjem obnovilo porušene domove in gospodarska poslopja, zgradilo nove zgradbe, obvoznico in predor skozi Panovec. Na brigadni konferenci so napovedali tekmovanje, da bi motivirali brigadirje in pospešili delo. Nagrada je bila prehodna zastavica. Vsako nedeljo so na pomoč priskočile tudi prostovoljne brigade iz bližnjih krajev. Po poročanju časopisov je bilo prostovoljcev od 100 do 150 (slika 11).
Leta 1949 so bile frontne brigade organizirane v treh izmenah. V prvi izmeni, ki je delala do avgusta, je bilo nekaj več kot 200 frontovcev. Druga izmena je delala od avgusta do oktobra, potem jo je zamenjala tretja, ki je štela približno 360 ljudi. Ob odhodu vsake brigade najdemo v časopisih poročila o delu, ki so ga opravile. Izvemo tudi, ali so presegali zastavljeno normo ter kdo se je najbolj odlikoval – katera brigada in kateri posamezniki. Brigadirji so »ob zaključku poslali tudi pozdravne resolucije tovarišu Titu in IO OF Slovenije, v katerih se zaobljubljajo, da bodo še s povečanim elanom pristopili na delo v svojih vaseh, predvsem pri pospeševanju zadružništva« (slika 12).
Poleg brigadirjev in prostovoljcev so Novo Gorico gradila tudi bližnja gradbena in tesarska podjetja ter opekarne iz treh krajev: Bilj, Bukovice in Renč. Ves čas je bil poudarek na aktivizaciji delavcev in novih brigadirjev in tu so imela veliko vlogo tudi glasila, ki so takrat izhajala (slika 13).
V tem letu so bili tako dokončani: cesta Miren–Opatje selo in most čez potok Koren, od stavb pa: upravno poslopje za Izvršni ljudski odbor za Goriško, delavske stanovanjske hiše in bloki, gospodarska poslopja, stavbe za kulturne ustanove. Glavna mestna ulica in kanalizacija sta bili v glavnem urejeni, začelo pa se je vrtati tudi predor skozi Panovec (sliki 14 in 15).