Osrednjo hišo so povezali z (vzhodnim) dvoriščnim poslopjem, kjer so pritlični del spremenili v stanovanje sodnega sluge in v kuhinjo za kaznjence; prvo nadstropje so preuredili v zapore za tihotapce, drugo pa v zapore za kaznjence. Zidarska dela je vodil Ivan Nöst, v prenovo pa so bili vključeni tudi tesar, mizar, ključavničar, steklar, slikar in pozlatar, kovač za bakrene izdelke ter kamnosek.
V letih 1850-1871 je v poslopju magistrata delovalo tudi okrožno sodišče, medtem ko sta občinski odbor in magistrat nekaj časa gostovala drugje (pri Kuntari, na pošti in pri Pallosu, hiši z antičnimi vrati). Ko sta se slednja čez čas končno vselila v magistrat, se jima je v drugem nadstropju pridružilo okrajno sodišče, ki je ostalo v hiši vse do druge svetovne vojne. Magistratni upravi je tako postalo pretesno, zato so leta 1902 vzeli v najem prvo in drugo nadstropje sosednje Radakovičeve hiše (danes Prešernova ulica 15) in jo znotraj spojili z magistratnim poslopjem. V pripojeni hiši so dobili prostore predstojnik mestnega urada, mestni inženir, mestni ekonom, mestni zdravnik ter stanovanje občinskega sluge.
1902. so se lotili prenove tudi samega magistratnega poslopja. Uredili so novo stopnišče, stene v prvem nadstropju so okrasili z velikimi portreti Habsburžanov, pred občinsko sejno dvorano so umestili portret Marije Terezije v umetniško izrezljanem okvirju.
Dvorana je bila urejena v stilu nemške renesanse: strop, okrašen s štukaturo, je bil pobarvan z modro in zeleno, dva celjska grba in dva štajerska panterja je poslikal August de Toma. Na eni strani dvorane je bil podij s pisalnimi mizami za župana, njegovega namestnika in referente, na drugi strani pa je inž. Ludwig Wessely zasnoval, mizar August Bratschitsch pa izdelal veliko, na eni strani odprto mizo z 22 oddelki za občinske odbornike. Tu je imel vsak oddelek predal z vizitkami. Tudi stranice iz olivno zelenega usnja so bile okrašene z velikim mestnim grbom in štajerskim panterjem. Stole za dvorano je izdelal Martin Urschko.
Na sredini dvorane je visel mogočen plinski lestenec, na tleh je bil položen parket. Lepo peč so pripeljali iz Freienberga.
Iz pisarne predstojnika mestnega urada so uredili pisarno župana in pisarno tajnika mestnega urada. Stene v županovi pisarni so obarvali zeleno-zlato, strop pa okrasili s štukaturo. V pisarni sta bili dve pisalni mizi z izrezljanim mestnim grbom, kotna garnitura, omara ter v kotu velika odlagalna miza. Uredili so tudi sobo za sekcije in pisarno blagajnika. Na magistratnem balkonu je bil pritrjen mestni grb.
Tako preurejene prostore magistrata so svečano odprli 7. junija 1903, od l. 1912 pa so bili na magistratu tudi mestni gradbeni urad, mestna blagajna, prijavni urad, mestna straža in reševalna postaja.
