Mihael Stare (1790 – 1872) je bil verjetno najimenitnejša mengeška osebnost v 19. stoletju, ki je za Mengeš storil res veliko. Doma je bil v Strahinju pri Naklem. Ker je nekaj mesecev hodil v šolo na Koroško je znal nekaj malega nemščine. Prvi denar je zaslužil s krošnjarjenjem, tako je tudi prišel v Mengeš kot prodajalec blaga (kramar). To ime se ga je prijelo, tako njega kot njegove hiše (Pri Kramarju). Iz te hiše se je kasneje z družino preselil na Spodnji mengeški grad, ki ga je kupil in obnovil.
Obogatel je z denarnimi špekulacijami in s tihotapstvom med francosko zasedbo. Bil je pretkan in seveda tudi spreten in sposoben poslovnež. S premoženjem si je najprej kupil hišo, ustanovil prvo pivovarno na Kranjskem, sezidal opekarno, kupil oba mengeška gradova in še kolovšega. Bil je tudi župan in ključar župnijske cerkve. Uveljavil se je tudi kot gradbenik, saj je sodeloval pri zidanju kamniške smodnišnice, ljubljanskega južnega kolodvora in pri gradnji več odsekov železniških prog. Izboljšal je obdelovalno zemljo na obeh zanemarjenih mengeških graščinah, posadil 15.000 sadik žlahtnega sadnega drevja, gojil rože in zelenjavo, na južni strani Gobavice je zasadil dva vinograda, ki ju je kasneje opustil. Kot župan je skrbel, da je bil Mengeš po požaru 1834 načrtno pozidan s hišami, prekritimi z opeko, izdatno je podprl zidavo in razširitev šole.
Z Nežo Markič je imel sina Janeza, ki je po letu 1935 vodil kramarijo, gostilno in pivovarno ter dokupil še nekdanjo Svetlinovo pivovarno v Kamniku in jo preuredil v kisarno. Izkazal se je za dobrega gospodarja, o čemer pričajo tudi besede Janeza Trdine: »Janez Stare vrgel se je ves v očeta svojega, odlikoval se je z nikdar mirujočo skrbnostjo in trudoljubnostjo. Oče izročil mu je res precej imetja, ali on ga je podvojil in potrojil.« Hči Marija iz prvega zakona se je poročila s tovarnarjem svile Gorjupom iz Gorenjske.
Kot vdovec se je poročil z bogato Marijo Jelovšek z Vrhnike.
Njegovega sina iz drugega zakona, Antona Stareta, ki je bil graščak je Janko Kersnik upodobil v romanu Ciklamen kot Medena.
Hči Frančiška Stare je ostala neporočena in je gospodinjila na domu bratu Antonu. Bila je mladostna ljubezen Janeza Trdine. Pisatelj jo je preimenoval v Radoslavo, saj je bila ona najradostnejši pojav v njegovem življenju. Kljub trdno spletenemu prijateljstvu in naklonjenosti, jima nikoli ni bilo dano, da bi se poročila.
