Obrtni red iz leta 1907 je določil, da je bilo za opravljanje obrti potrebno pridobiti obrtno pravico, kar je pomenilo, da se je bilo potrebno za opravljanje obrti tudi ustrezno strokovno usposobiti. Zakon o obrtih Kraljevine Jugoslavije iz leta 1931 je še natančneje določil, da je za rokodelske obrti, kamor spada tudi mizarstvo, potrebna strokovna usposobljenost, pridobljena z učenjem in praktičnim delom, in jo je bilo potrebno dokazati ob pridobitvi obrtnega dovoljenja.
Obrtno šolstvo se je v avstro-ogrski monarhiji razvijalo počasneje kot v državah zahodne Evrope. Prve šole, v katerih so se izobraževali bodoči obrtniki, so bile obrtne nadaljevalne šole in strokovne šole za posamezne obrtne panoge, ki so jih priključili k realkam. V Novem mestu je bila ustanovljena v letu 1875, v letu 1948 pa so bile organizirane vajeniške šole. Vajenec je bila prva stopnja v pridobitvi ustrezne izobrazbe in znanja v vsaki obrti. V dopoldanskih urah so opravljali praktično delo pri novomeških obrtnikih, v popoldanskih urah pa so se učili strokovnih predmetov. Šolanje je trajalo 3 leta. Kdor je želel pridobiti drugi strokovni naziv pomočnik, je moral opraviti poklicno šolo in opraviti pomočniški izpit, za kar je prejel pomočniško spričevalo. Pogosto je bil prenos znanja vajencem in pomočnikom zaupan mojstrom, ki so bili največkrat tudi lastniki in vodje mizarske delavnice. Naziv mojstra je najvišja možna stopnja zaposlenih v obrtništvu, dosežena z mojstrskim izpitom pred komisijo izkušenih mojstrov v določeni obrti po treh ali več letih pomočniške dobe. Mojstrsko spričevalo tako priča o posameznikovi strokovni usposobljenosti na področju določene obrti in posamezniku podeljuje strokovni naziv mojstra. Pod okriljem Državne obrtne šole v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1911, je deloval oddelek Mojstrska šola za stavbno in pohištveno mizarstvo, ki je nudil mizarskim pomočnikom možnost za nadaljnje izobraževanje, mizarskim mojstrom pa možnost, da razširijo in izpopolnijo svoje znanje v praktičnem, risarskem in obrtno-trgovskem oziru. Sprva je bil program enoleten, v šolskem letu 1926/27 pa dvoleten.