Mladinska knjižnica v Krempljevi ulici (1959–1982)

Leta 1961 je bil za knjižničarja v mladinskem oddelku nameščen upokojeni učitelj Rudolf Bitenc. Pod njegovim vodstvom je oddelek lepo napredoval. Takoj ob nastopu službe je izdelal nove knjižne sezname in se lotil preureditve knjižnega fonda po načelih sodobnega knjižničarstva ter popravila in obnove številnih poškodovanih knjig, ki bi bile sicer bralcem nedosegljive. Ureditev prostorov in izboljšanje opreme, izpopolnitev knjižnega fonda z najpomembnejšimi mladinskimi priročniki, periodiko in poučno literaturo ter ureditev knjižnega fonda po sodobnih knjižničarskih načelih je mladinskemu oddelku konec leta 1961 prineslo priznanje na tekmovanju mladinskih knjižnic v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger 1961. Zaradi kroničnega pomanjkanja prostora in kadra pa začetega dela žal ni bilo mogoče nadaljevati, zaradi omenjenih težav oddelek tudi ni razvijal posebnih oblik dela pri estetski vzgoji mladih bralcev ali prirejal večjih knjižnih razstav, skrbel pa je za stalne manjše razstave knjižnih novosti v izložbenem oknu knjižnice.

Kljub težavam pa je knjižnica množila in posodabljala svoj knjižni fond in v svoje delo postopoma uvajala novosti, tako na področju organiziranosti knjižnične zbirke, kot na področju otrokom namenjenih bibliopedagoških dejavnosti. Leta 1963 je v sodelovanju s podružnico Mladinske knjige na Ptuju organizirala prvo večjo razstavo mladinskega tiska, v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine pa srečanje mladinskih pisateljev z mladimi bralci. Leta 1965 je knjižničarka Mila Planinšek začela občasno izvajati pravljične ure za otroke, v letu 1969 pa sta Verena Kolarič in Ljudmila Kerbler pričeli pripravljati še mesečne literarne uganke. Za popularizacijo ustanove sta skrbeli z objavljanjem knjižnih novosti v Tedniku, s prispevki na lokalnih radijskih valovih in z razstavami originalnih knjižnih ovitkov v izložbenem oknu knjižnice.
Leta 1964 se je gradivo na knjižnih policah uredilo po strokah, upoštevajoč univerzalno decimalno klasifikacijo (UDK), hkrati je bilo leposlovje za mlade bralce, glede na njihove razvojne značilnosti, razvrščeno v tri starostne stopnje. Takšna ureditev knjižničnega gradiva je omogočila uvedbo sodobnega načina izposoje – prostega pristopa bralcev h knjigam. Temu je leta 1967 sledila še izdelava novega abecednega imenskega in naslovnega kataloga in nato še sistematskega kataloga, ki ga oddelek dotlej še ni imel. Vzporedno s spremembami na področju organiziranosti knjižnične zbirke so začeli zaposleni posebno skrb posvečati vzgoji mladega bralca v aktivnega uporabnika knjig in knjižnice. Šolsko mladino so sistematično seznanjali s knjižničnim redom, razporeditvijo knjižničnega gradiva, z referenčno literaturo in njeno uporabo.

Vprašanje preselitve mladinske knjižnice v večje in ustreznejše prostore pa je kljub dolgoletnemu prizadevanju vodstva ostalo nerešeno. Oddelek je imel največjo izposojo, a je delal v najbolj nemogočih razmerah. Leta 1969 se je rešilo vprašanje novih prostorov študijskega oddelka. Ta se je junija iz dominikanskega samostana preselil v prostore ptujskega minoritskega samostana. Najprej je bilo predvideno, da se bosta že naslednje leto v minoritski samostan preselila tudi ljudski in mladinski oddelek, a se je izkazalo, da na novi lokaciji ni dovolj prostora niti za depoje študijskega oddelka. Možnost rešitve hude prostorske stiske se je končno pokazala jeseni 1979, ko se je občinska oblast odločila knjižnici dodeliti dodatne prostore v minoritskem samostanu, iz katerih se je pred tem izselila Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka. Ker so bili ti v dokaj slabem stanju, je bilo najprej potrebno poskrbeti za njihovo adaptacijo ter za ureditev nujno potrebne centralne kurjave. Končno se je v poletnih mesecih leta 1982, po 27 letih prizadevanja, mladinski oddelek preselil v nove, večje prostore na Minoritskem trgu 1.