Mesto Monošter leži ob reki Rabi na skrajnem zahodnem delu Madžarske in je danes gospodarsko in kulturno središče Slovenskega Porabja. Po podpisu trianonske pogodbe je namreč 9 slovenskih vasi z Monoštrom bilo dodeljeno Madžarski, čeprav so bili podani predlogi o pripadnosti le-teh skupaj s Prekmurjem h Kraljevini SHS. A meja je bila na koncu začrtana drugače.
Pa poglejmo v Monošter nekaj stoletij nazaj, na nastanek in razvoj, s poudarkom na začetek 20. stoletja, ko so Slovenci med Muro in Rabo (Prekmurci in Porabci) še živeli skupaj v eni pokrajini, od 18. stoletja naprej znani pod imenom Slovenska krajina/okroglina.
Nastanek mesta Monošter je povezan s cistercijanskim samostanom, ki ga je leta 1183 ustanovil kralj Béla III., cistercijani pa so ga poimenovali po bavarskem svetniku sv. Gotthardu, po katerem se mesto tudi imenuje. Cistercijanska opatija je bila v začetku 18. stoletja priključena k opatiji v Heiligenkreuzu, je pa zagotovo imela pomembno vlogo tudi za Prekmurje, saj so bile navsezadnje k njej priključene tudi nekatere slovenske vasi. Cerkev sv. Gottharda, ki je nastala na temeljih iz 12. stoletja kot trdnjava, je bila po porušenju v letu 1605 prenovljena in je do postavitve nove cerkve v 18. stoletju služila kot župnijska cerkev, konec 80. let 20. stoletja pa je bila preurejena v Gledališki dom. Med leti 1748 in 1779 (tega leta jo je posvetil Janos Szily, prvi sombotelski škof) je bila zgrajena baročna cerkev, ki je tretja največja baročna cerkev na Madžarskem. Dragocenost te cerkve je nedvomno freska z motivom znamenite monoštrske bitke iz leta 1664, ko so bili Turki poraženi, številni so tudi utonili v reki Rabi, vendar pa ta zmaga le ni prinesla osvoboditve nobenega madžarskega območja izpod turške oblasti.
O gospodarskem razvoju Madžarske tako lahko začnemo govoriti šele po avstrijsko-madžarskem sporazumu leta 1867 in izgradnji železniške proge med Gradcem in Szombathelyjem leta 1873, tako tudi v Monoštru, kjer so začele obratovati različne tovarne, v katerih so se zaposlovali tudi Slovenci, tako npr. tovarna ur leta 1886, katere delavci so leta 1913 zgradili tudi mestno kinodvorano, tobačna tovarna leta 1894, tovarna svile 1896, tovarna kos leta 1902, tovarna igrač. Kot ugotavlja Rácskáy, se je z rastjo tovarn izredno povečalo število prebivalstva v samem mestu Monošter, tako npr. v letih 1869-1910 z 938 prebivalcev na 2.618. Na drugi strani pa je to odseljevanje v mesto negativno vplivalo na demografijo prebivalstva in razvoj kmetijstva v okoliških vaseh, saj so mladi odhajali z vasi, starejši pa so le stežka opravljali vsa kmečka opravila.
Gospodarskemu in socialnemu razvoju so sledile tudi družbene spremembe, kar pomeni, da so se gradile izobraževalne, zdravstvene ustanove itn. V bližini nekdanjega samostana je bila tako na trgu Kálmána Szélla (1843-1915; notranji in finančni minister, ki je imel zelo pomembno vlogo pri gospodarskem in kulturnem razvoju Monoštra v 19. stoletju) leta 1893 zgrajena gimnazija (od leta 1947 Gimnazija Mihály Vörösmarty), ki je tudi prva posvetna gimnazija v Železni županiji. Doprsni kip Kálmána Szélla stoji v baročnem parku pred cerkveno stavbo, nedaleč stran še kip ustanovitelja mesta, kralja Béle III. Prav tako so nastajale še druge pomembne zgradbe in znamenja, ki danes pomembno sooblikujejo podobo mesta Monošter.
Kot rečeno na začetku, je Monošter danes gospodarsko in kulturno središče Slovenskega Porabja, v katerem uspešno delujejo številne ustanove, ki si prizadevajo za ohranjanje slovenske narodnosti in jezika, kot npr. Muzej Avgusta Pavla od leta 1983, Slovenski dom oziroma Slovenski kulturno-informacijski center, ki je tudi osrednji prostor narodnostnega, kulturnega in informacijskega življenja v Porabju. V Slovenskem domu je sedež Zveze Slovencev na Madžarskem, ustanovljene leta 1990, uredništva časopisa Porabje in slovenskega Radia Monošter. V Monoštru deluje tudi Generalni konzulat RS od leta 1998 in druge kulturne organizacije, katerih poslanstvo temelji na ohranjanju slovenske identitete in jezika. Tudi sicer se mesto Monošter v zadnjih letih vse bolj razvija, tako turistično kot gospodarsko, kot najbolj znana in najpomembnejša je gotovo tovarna Opel.
Literatura:
Just, F. et al. Slovensko Porabje. Murska Sobota: Franc-Franc, 2002.
Just, F. Porabje. Murska Sobota: Franc-Franc (društvo Argo), 2009.
Kozar-Mukič, M. Slovensko Porabje. Ljubljana: znanstveni inštitut Filozofske fakultete; Szombathely: savaria Múzeum, 1984.
Mukič, F. Slovensko Porabje. Celje: Mohorjeva družba, 1982.
Rácskáy, J. Migracija in emigracija v obdobju dualizma v Železni županiji. Dostopno na: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7IH8EYB8/23ab704d-5c23-4a3a-9ab0-73db798c4dd0/PDF
Szenttgotthárd: Szenttgotthárd és térsége turisztikai programajánló. Dostopno na:http://www.szerelmesekfesztivalja.hu/data/file/2015/03/12/kilato-2015-szentgotthard.pdf