Med gradnjo cerkve so na škofijski ordinariat naslovili prošnjo za ustanovitev nove župnije. Tudi ljubljanska občina je dala soglasje zanjo, vendar nase ni prevzela finančnih bremen do cerkve in duhovnikov. 2. decembra 1907 je frančiškanski provincial Placid Fabiani blagoslovil postavljeno cerkev in daroval sveto mašo.
28. avgusta 1907 je provincialni kapitelj določil tri frančiškanske patre, ki naj v novi cerkvi prevzamejo bogoslužje. 7. oktobra istega leta so se že naselili v viškem frančiškanskem samostanu. Prvi duhovnik je bil pater Avguštin Čampa, katehet je bil Kajetan Kogej, kaplan pa Teodor Tavčar, ki je bil tukajšnji župnik še dolgo po koncu 2. svetovne vojne.
14.6.1908 je bila viška cerkev nared za pravo škofovsko posvetitev. Vladalo je veselo in slovesno vzdušje. O dogajanju je ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič v svojem dnevniku takole zapisal:
“ V nedeljo 14/6 sem posvetil cerkev na Viču in vse tri oltarje. To bo nova župnija v upravi sv. frančiškanov. Že so začeli lepo delovati, ustanovili so izobraževalno društvo, telovadni odsek, posojilnico in Marijino družbo. V cerkev tudi delavci radi prihajajo. Cerkev in župnišče je last frančiškanskega reda. Zidava je lepo uspela, tako tudi vsa dosedanja notranja uprava. Posvečenje je trajalo od 8. do 12 in pol. Ob treh sem imel slavnostni govor: o zmagi verske ideje, kaj nam vera daje in kje se prava vera dobi. Cerkev je bila natlačeno polna, dosti je akustična. Izgovoril sem si pravico, da bo ta dan vsako leto moj.”
(Vir: Nadškofijski arhiv Ljubljana, NŠAL, Zapuščine škofov. A. B. Jeglič. Jegličev dnevnik, 1906 – 1910, str. 31, 32).
14.6.1908 je bila viška cerkev nared za pravo škofovsko posvetitev. Vladalo je veselo in slovesno vzdušje. O dogajanju je ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič v svojem dnevniku takole zapisal:
“ V nedeljo 14/6 sem posvetil cerkev na Viču in vse tri oltarje. To bo nova župnija v upravi sv. frančiškanov. Že so začeli lepo delovati, ustanovili so izobraževalno društvo, telovadni odsek, posojilnico in Marijino družbo. V cerkev tudi delavci radi prihajajo. Cerkev in župnišče je last frančiškanskega reda. Zidava je lepo uspela, tako tudi vsa dosedanja notranja uprava. Posvečenje je trajalo od 8. do 12 in pol. Ob treh sem imel slavnostni govor: o zmagi verske ideje, kaj nam vera daje in kje se prava vera dobi. Cerkev je bila natlačeno polna, dosti je akustična. Izgovoril sem si pravico, da bo ta dan vsako leto moj.”
(Vir: Nadškofijski arhiv Ljubljana, NŠAL, Zapuščine škofov. A. B. Jeglič. Jegličev dnevnik, 1906 – 1910, str. 31, 32).
Slavnostno posvetitev viške cerkve je v članku z dne 17.6.1908 (stran 8) popisal tudi ljubljanski časopis Domoljub.
25. oktober 1908 je datum listine, ki potrjuje ustanovitev viške župnije, katere meje so se skladale z mejami tedanje občine Vič. Po ustanovni listini so se iz župnije Marijinega oznanjenja na Prešernovem trgu izločile vse v politično občino Vič spadajoče hiše. Vključili so jih v novo viško župnijo.
V župnijo Vič so leta 1911 vključili še Brdo, 1961 pa del Trnovega, Grič (prej v župniji Šentvid), Bokalce, Vrhovce in del Kozarij, 1963 pa še drugi del Kozarij in Podsmreko. 1978 sta Rožnik s cerkvijo in območje študentskega naselja v Rožni dolini prišla pod župno cerkev na Prešernovem trgu. 1990 so pod viško župnijo prišle še Nove Murgle.
25. oktober 1908 je datum listine, ki potrjuje ustanovitev viške župnije, katere meje so se skladale z mejami tedanje občine Vič. Po ustanovni listini so se iz župnije Marijinega oznanjenja na Prešernovem trgu izločile vse v politično občino Vič spadajoče hiše. Vključili so jih v novo viško župnijo.
V župnijo Vič so leta 1911 vključili še Brdo, 1961 pa del Trnovega, Grič (prej v župniji Šentvid), Bokalce, Vrhovce in del Kozarij, 1963 pa še drugi del Kozarij in Podsmreko. 1978 sta Rožnik s cerkvijo in območje študentskega naselja v Rožni dolini prišla pod župno cerkev na Prešernovem trgu. 1990 so pod viško župnijo prišle še Nove Murgle.
