V romanu Bogovec Jernej iz leta 1923 se je Pregelj posvetil resnični zgodovini Kranja v 16. stoletju. Glavna oseba je Jernej Knafelj, protestantski pridigar v neusmiljenem mlinu tedanjih razkolov med protestanti in katoliško protireformacijo. Jernejevo razočaranje nad nazadnjaškimi in oportunimi Kranjčani kljub časovni razliki spominja na Pregljevo mnenje o someščanih v času nastanka romana.
Naslednji roman, umeščen v Kranj in okolico, je Simon iz Praš (1924). Gre za biografsko delo, posvečeno pesniku Simonu Jenku, s strukturno in vsebinsko sodobnim pristopom. Kranju je namenil celotno poglavje V njegovem Kranju. Tudi v njem Pregelj z Jenkom deli ambivalenten odnos do mesta, ki obema pomeni zdaj pričakovanje zdaj razočaranje. Kljub vsem kritikam, češ da gre za sejemsko mesto, ki ne stremi k duhovnim vrednotam, ampak k neposrednim koristim, pa na koncu vzneseno zapiše: »Dve gomili v naši zemlji pod našim nebom: Francetova, Simonova. V slovenskem Weimarju, v mestu na skali s kipečimi obrisi cerkvenih stolpov. V soncu se svetijo jabolka vrhov, na jabolkih križ, Marija v zvezdah in sonce …«.1
1 Pregelj, Ivan: Moj svet in moj čas, 1954.
