skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Ob reki Dravi

Sprehod po vedutah Dravske doline začenjamo v Dravogradu, stičišču treh koroških dolin.

Dravograd je zaradi pomembne prometne lege dobil veljavo v 2. polovici 12. stoletja, ko so tam »zagospodovali« Trušenjski, ki so si prisvojili ozemlje šentpavelskega samostana in začeli na hribčku, na levi strani Drave, graditi grad. Leta 1185 se Dravograd  v listinah že omenja kot trg z dvoroma, lastniško cerkvijo sv. Vida, mostom, brodom in mitnico.  Za zemljiškega gospoda in trg je bila mitnina še posebej donosna.

Dravograd je bil trška naselbina obrtnikov, naglo se je razvijala trgovina, prebivalci so se preživljali tudi s kmetovanjem.  Kraju so dajali veliko veljavo zelo ugodna prometna lega (bližina deželne meje med Koroško in Štajersko) ter promet, ki se je v 13. st. iz nekdanje rimske ceste preko Sel in Kotelj preusmeril skozi spodnjo Mislinjsko dolino.

V Valvasorjevi Topografiji Koroške najdemo upodobitev trga Dravograd in dvorca Črneče, druge znane vedute iz Dravske doline pa na Vischerjevem zemljevidu in v  topografiji. Vischerjev zemljevid Štajerske iz leta 1678 v slikovni podobi naniza sedeže gospoščin in pomembnejših grajskih ter cerkvenih objektov na območju med  Dravogradom in Radljami. Na njem nazorno vidimo deželno mejo med Koroško in Štajersko.

Marenberg se je kot gručasta vas razvil na strateško pomembni legi, ob nekdanji rimski cesti (via regia), ob križišču poti – čez prelaz proti Ivniku (Eibiswald) in ob brodu čez Dravo. V začetku 13. st., ko je bil pozidan marenberški grad, se starejše ime kraja Radelach začne uporabljati za hribovje proti prelazu, trška naselbina pa po gradu dobi ime Marenberg.

O pomenu takratnih Radelj ob Dravi priča tudi najstarejša znana topografska upodobitev iz Dravske doline – Klobučarićeva risba gradu in radeljskega samostana iz začetka 17. st.

Dragocen je pogled na samostanski kompleks v Vischerjevi topografiji (1681) ter veduta gradu Vuzenica.

Podobe treh krajev Dravske doline so zajete tudi v skicirki Fridericha Bernharda Wernerja Silesiusa. Vagabund, ki je potom vojaške službe prekrižaril dobršen del Evrope in se na svojih popotovanjih, polnih dogodivščin, ukvarjal z nebroj priložnostnimi opravili in službami, je po enoletnem popotovanju po avstrijski Koroški 2. oktobra 1714 prišel čez Labod v Dravograd ter še isti dan čez Muto in Radlje odhitel proti Ivniku (Eibiswaldu). Kar je videl, je dokumentiral v svoji dragoceni skicirki.

Dravski veduti je upodobil tudi slavni slikar krajinar Marko Pernhart. V izboru svojih historičnih grajskih vedut je s svinčnikom skiciral mogočne razvaline starega gradu ter ostanke gradu Bukovje (Pukštajn).

Reka Drava se je kot prometna pot verjetno uporabljala že v 12. st., čolnarstvo je v listinah prvič izpričano proti koncu 13. st., splavarstvo pa leta 1372. Veduta Ferdinanda Runka prikazuje brodišče pri trgu Spodnji Dravograd, na levem bregu reke Drave. V ospredju so drobni žanrski prizori, na reki je znamenita dravska šajka, s katero so prevažali les, blago in ljudi. Po uvedbi železnice skozi Dravsko dolino se je zelo zmanjšal pomen šajk.

Carl Reinchert je v svoji suiti natisnil skoraj romantično veduto Radelj ob Dravi, z bolj ali manj neokrnjeno podobo kompleksa samostana dominikank, ostanki marenberškega gradu vrh hriba in novo graščino, kamor so po opustitvi gradu prenesli sedež gospoščinske uprave.

Read more

Photo gallery

Filtering options

Search

Content type

Categories
Categories
Categories
Categories
Categories

Region selection


2008 - 2024 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.