Zbirka beloprstene keramike v Pokrajinskem muzeju Celje obsega 2941 kosov, ki so razen nekaj izjem izdelki savinjskih obratov 19. in 20. stoletja. Hranimo tudi 129 predmetov, ki so last tovarne KILI, d.o.o., Keramična industrija Liboje.
Muzejsko društvo v Celju je leta 1884 poročalo, da je poseben oddelek v muzeju namenilo razstavljanju polizdelkov in končnih izdelkov sodobne industrije v neposredni okolici Celja. Namen muzeja je bil, da bi obiskovalcu predstavili izdelke v fazah nastajanja, od polizdelka do končnega izdelka. V zbirko so tako želeli uvrstiti izdelke kovinske industrije, keramike, stekla, predilništva in hišne industrije; gospodu Ludviku Schützu se pisec zahvaljuje za 64 kosov. V poročilu iz leta 1886 izvemo, da je Ludvik Schütz, lastnik tovarne v Libojah, podprl prizadevanja muzeja, da mladino poučijo o različnem ljudskem posodju iz različnih zgodovinskih obdobij; zbirka se je povečala na skupno preko 150 kosov.
Dinamiki zbiranja sodobnih izdelkov sledimo še v Vodiču po zbirkah mestnega muzeja, ki je izšel leta 1889; ugotovimo lahko, da je muzej zbirko Industrijski proizvodi Savinjske doline razporedil pod oznako D., Nova doba (Neuzeit). Leta 1889 so bili razstavljeni proizvodi predilnice in tkalnice iz Prebolda in proizvodi keramične tovarne bratov Schütz iz Liboj; zapisano je, da je darovalec keramične zbirke Ludvig Schütz. Vodič je obiskovalca posebej opozoril na posodje, ki predstavlja za posamično kulturo (narod) značilne oblike, na primer posnetke grških kraterjev in kantarosov, rimsko posodje, nemške srednjeveške vrče, vaze francoske visoke renesanse in podobno. Iz popisa inventarja, ki je bil zastavljen leta 1899, je razvidno, da je muzejsko društvo firmi Schütz njene izdelke vrnilo. Zakaj je do tega prišlo, za koliko in za kakšne izdelke je šlo, iz zapisa ni razvidno.
Kustodinja muzeja, prof. Milena Moškon, je od petdesetih pa do devetdesetih let dalje zbirko keramike dopolnjevala; najprej ob menjavah z ostalimi muzeji, kasneje pa z darili in odkupi. Fond zbirke smo znatno povečali leta 1999 z odkupom velike zbirke Majolice Celeie od g. Ivana Vrbovška, drugič leta 2001 z odkupom manjše, vendar odlične zbirke g. Jureta Jana in nazadnje leta 2006, ko je muzej odkupil obsežno zbirko g. Wilfrieda Gombocza iz Laafelda v Avstriji, ki je predstavljala njegovo življenjsko zbirateljsko delo. Odkup sta omogočila Mestna občina Celje in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Cilj muzeja je, da bi pridobili po en vzorec celotnega proizvodnega asortimana firme Schütz v Libojah. Praksa to željo odmika v območje utopije, saj se pri zbiralcih in na trgu pojavljajo novi in novi izdelki. Tovarniški način proizvodnje, ki je v tem času tudi pri nas krepko prerasel manufakturni nivo obrtnih delavnic, se pri Schützu kaže v vsem razmahu.
Dinamiki zbiranja sodobnih izdelkov sledimo še v Vodiču po zbirkah mestnega muzeja, ki je izšel leta 1889; ugotovimo lahko, da je muzej zbirko Industrijski proizvodi Savinjske doline razporedil pod oznako D., Nova doba (Neuzeit). Leta 1889 so bili razstavljeni proizvodi predilnice in tkalnice iz Prebolda in proizvodi keramične tovarne bratov Schütz iz Liboj; zapisano je, da je darovalec keramične zbirke Ludvig Schütz. Vodič je obiskovalca posebej opozoril na posodje, ki predstavlja za posamično kulturo (narod) značilne oblike, na primer posnetke grških kraterjev in kantarosov, rimsko posodje, nemške srednjeveške vrče, vaze francoske visoke renesanse in podobno. Iz popisa inventarja, ki je bil zastavljen leta 1899, je razvidno, da je muzejsko društvo firmi Schütz njene izdelke vrnilo. Zakaj je do tega prišlo, za koliko in za kakšne izdelke je šlo, iz zapisa ni razvidno.
Kustodinja muzeja, prof. Milena Moškon, je od petdesetih pa do devetdesetih let dalje zbirko keramike dopolnjevala; najprej ob menjavah z ostalimi muzeji, kasneje pa z darili in odkupi. Fond zbirke smo znatno povečali leta 1999 z odkupom velike zbirke Majolice Celeie od g. Ivana Vrbovška, drugič leta 2001 z odkupom manjše, vendar odlične zbirke g. Jureta Jana in nazadnje leta 2006, ko je muzej odkupil obsežno zbirko g. Wilfrieda Gombocza iz Laafelda v Avstriji, ki je predstavljala njegovo življenjsko zbirateljsko delo. Odkup sta omogočila Mestna občina Celje in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Cilj muzeja je, da bi pridobili po en vzorec celotnega proizvodnega asortimana firme Schütz v Libojah. Praksa to željo odmika v območje utopije, saj se pri zbiralcih in na trgu pojavljajo novi in novi izdelki. Tovarniški način proizvodnje, ki je v tem času tudi pri nas krepko prerasel manufakturni nivo obrtnih delavnic, se pri Schützu kaže v vsem razmahu.
Vir: Mag. Rolanda Fugger Germadnik, Po sledovih blagovne znamke SchützCilli, Mavrični svet Schützove keramike, Pokrajinski muzej Celje, Celje2009.