Socialistična republika Slovenije, Ustavno sodišče, je 28. oktobra 1985, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Litija in odloka o uvedbi samoprispevka v občini Litija, po opravljeni javni obravnavi odločilo in poslalo odločbo, da se razveljavi sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Litija (Uradni list SRS, št. 17/85) in odloka o uvedbi samoprispevka v občini Litija (Uradni list SRS, št. 21/85).
Z naslednjo obrazložitvijo:
Ustavno sodišče je na pobudo občanke začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenih splošnih aktov občinske skupščine. V njih je razpisan referendum oziroma uveden samoprispevek v višini 2 % od osebnih dohodkov občanov, od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, iz poklicnih dejavnosti, dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, dohodka iz kmetijske dejavnosti ter pokojnin.
Samoprispevek je namenjen financiranju skupnega programa občin – gradnji šolskih objektov v občini (v Litiji in na Dolah) ter financiranju posebnih programov petnajstih krajevnih skupnosti. Uvedeni samoprispevek plačujejo občani treh krajevnih skupnosti v celoti za financiranje skupnega občinskega programa, medtem, ko v petnajstih krajevnih skupnostih občani plačujejo 0,5 % od dohodka za financiranje skupnega občinskega programa, 1,5 % pa za financiranje posebnih programov krajevnih skupnosti. S sredstvi samoprispevka za izvedbo skupnega občinskega programa upravlja organ občinske izobraževalne skupnosti, s sredstvi samoprispevka za izvedbo posebnih programov krajevnih skupnosti pa skupščine krajevnih skupnosti.
Skupščina občine Litija in Občinska konferenca SZDL Litija v odgovoru na pobudo oziroma sklep o uvedbi postopka navajata, da so vsi objekti, tudi tisti iz posebnih programov krajevnih skupnosti, kot so izgradnja in vzdrževanje krajevnih cest in poti, pokopališč, vodovodov ter komunalnih naprav, namenjeni vsem občanom.
O programih in takem načinu uvedbe samoprispevka pa so se občani odločili v predhodnih razpravah pred razpisom referenduma in tudi z glasovanjem to odločitev potrdili. Občinska skupščina zato meni, da oba splošna akta, navedena v izreku te odločbe, nista v neskladju z ustavo in zakonom.
Po ustavi SR Slovenije (74. člen) delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, na podlagi plana in razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine, s samoprispevkom združujejo sredstva za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov.
Zakon o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73, 17/83 i n 2S/85) določa, da samoprispevek uvede pristojni organ krajevne skupnosti za območje krajevne skupnosti ali za del tega območja.
Le izjemoma samoprispevek lahko uvede občinska skupščina, če gre za zgraditev objektov, ki so namenjeni zadovoljevanju skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na območju občine in če je zgraditev takih objektov predvidena z dogovorom o temeljih družbenega plana oziroma z družbenim planom občine za ustrezno srednjeročno obdobje in če so v samoupravnem sporazumu o temeljih plana predvidena sredstva za izvajanje ustrezne dejavnosti (2. člen zakona).
Zakon o samoprispevku nadalje določa, da imajo občani ob enakih pogojih enake obveznosti glede plačevanja samoprispevka.
V sklepu o razpisu referenduma: o uvedbi samoprispevka in v odloku o uvedbi samoprispevka v Občini Litija je izrecno navedeno, da se samoprispevek uvaja ne samo za financiranje skupnega občinskega programa, ampak tudi za sofinanciranje posebnih programov krajevnih skupnosti.
Po 9. členu odloka o uvedbi samoprispevka v Občini litija s sredstvi samoprispevka za izvedbo posebnih programov krajevnih skupnosti upravljajo skupščine krajevnih skupnosti.
Po navedenih določbah ustave in zakona samoprispevek za financiranje izvedbe programov krajevnih skupnosti, za izgradnjo objektov, namenjenih zadovoljevanju skupnih potreb občanov v krajevni skupnosti, lahko uvede le pristojni organ krajevne skupnosti in ne občinska skupščina. Zato nista v skladu z ustavo in zakonom navedena sklep in odlok Skupščine občine Litija, ki poleg samoprispevka za financiranje skupnega občinskega programa uvajata samoprispevek za financiranje posebnih programov v 15 krajevnih skupnostih.
Pri ocenjevanju ustavnosti in zakonitosti obravnavanega sklepa in odloka Skupščine občine Litija se ustavno sodišče ni moglo omejiti le na tisti del v navedenih splošnih aktih, ki uvaja samoprispevek za financiranje posebnih programov krajevnih skupnosti. Določitev različne stopnje samoprispevka za financiranje skupnega občinskega programa v posameznih krajevnih skupnostih za delovne ljudi in občane ne predstavlja enakih obveznosti ob enakih pogojih v smislu 3. člena zakona o samoprispevku in bi takšna ureditev bila v neskladju z navedeno zakonsko določbo. Zato je ustavno sodišče razveljavilo oba obravnavana splošna akta na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in ob uporabi 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 i n 28/76).
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Česnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc in Ivan Tavčar.
Predsednik Jože Pavličič
Sodišče je ugotovilo, da so skušali uveljaviti dva programa samoprispevka: in sicer občinski ter krajevni. Zato je v utemeljitvi odločbe opozorilo, da bi sklep o razpisu referenduma za krajevne programe lahko sprejele le skupščine krajevnih skupnosti, medtem ko bi pri realizaciji skupnega programa prihajalo do neenakega družbenoekonomskega položaja delovnih ljudi in občanov v občini, saj bi za iste naloge eni prispevali 2 %, drugi pa le 0,5 % od svojih osebnih dohodkov.
Ugotovljeno je bilo tudi, da je IV. občinski samoprispevek predstavljal osnovo za financiranje nalog, ki so opredeljene v predlogu Družbenega dogovora o temeljih plana Občine Litija za obdobje 1986-1990, srednjeročnih razvojnih programov izobraževalne, kulturne, telesnokulturne, komunalne, cestne, požarne skupnosti in vseh krajevnih skupnosti v Občini Litija.
To pomeni, da so naloge, ki so bile opredeljene v teh dokumentih in so bile vezane na sredstva IV. občinskega samoprispevka, ostale finančno nepokrite. V naslednjem srednjeročnem obdobju jih ni bilo moč uresničiti.
V okviru omenjenih družbenih dejavnosti je bilo potrebno hkrati izpeljati prerazporejanje ostalih razpoložljivih sredstev oziroma izločiti nekatere programske naloge, ki so bile že opredeljene. Če bi v prihodnjem srednjeročnem obdobju v materialnem pogledu razmere ostale nespremenjene, bi to pomenilo povečanje razkoraka v razvitosti družbenega standarda med občinami. Rešitev je bila v samostojnih odločitvah krajevnih skupnostih, da odločijo o združevanju svojih sredstev za te naloge.