Ormoški grajski park leži na izraziti terasi na levem bregu reke Drave. Obsega 11,3 hektarjev površin, v njem uspeva približno 1.200 dreves. Po svoji pestrosti in zasnovi sodi med najlepše pejsažne parke v Sloveniji. Leta 2017 je bil skupaj z gradom in grajsko kapelo razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Mirko Šoštarič, strokovnjak za varstvo narave, je že pred petdesetimi leti zapisal, da so kvaliteto in slavo parka ustvarili arhitekturna ureditev, razgibanost površine, redke in zanimive drevnine ter razgledi na Hrvaško in Hum (Šoštarič, 1973, str. 299).
Park ima dolgo zgodovino – viden je že na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz obdobja 1763–1787 ter na ledinski karti iz leta 1801 – in je poln zanimivih drevesnih vrst, ki so jih zasadili različni grajski lastniki. Pred prvo svetovno vojno sta skrb zanj prevzela zakonca Wilhelm in Irma Wurmbrand-Stuppach. Pri načrtovanju prenove parka naj bi domnevno sodeloval znani švedski krajinski arhitekt Karl Gustav Svensson (1861–1910), ki je za rodbino Pongratz, iz katere je izhajala Irma Wurmbrand-Stuppach, zadnja plemiška lastnica ormoškega gradu, oblikoval več parkov v njihovi lasti.
Po drugi svetovni vojni naj bi v njem uspevalo 140 vrst drevnin, med njimi tudi eksote. Po nacionalizaciji je bil park nekaj časa zanemarjen, ponekod celo izsekan (podrtih je bilo veliko starih, velikih metasekvoj ter drugih drevesnih vrst) in slabo vzdrževan.
Po popisu drevnin iz leta 2022 uspeva v parku 105 drevesnih vrst. Najštevilčnejši so beli gabri (106 dreves), najmogočnejša drevesa parka pa predstavljajo veliki jeseni (46) in hrasti dobi (53). Med strupenimi vrstami dreves sta prisotni tisa (4) in nagnoj (2), naziv posebnosti ormoškega parka pa si lastijo maklura (1), ginko biloba (2) in tulipanovec (3). Večstoletna drevesa nudijo prijetno senco in zavetje, hkrati pa so dom ter pomemben vir hrane številnim živalskim vrstam.
Občina Ormož, lastnica objektov in površin, je leta 2022 naročila izdelavo konservatorskega načrta za prenovo grajskega parka (izdelal ga je Studio TSK Oblikovanje krajine, Tanja Simonič Korošak, s. p., Maribor) in že v letu 2023 začela z aktivnostmi za njegovo realizacijo. S celovito obnovo bo parku povrnjena historična oblika, zasajena bodo tudi nova drevesa in drugo rastlinje, kar bo obogatilo biotsko raznovrstnost parka. Urejeni in obnovljeni bodo tudi dostopi in sprehajalne poti ter določene nove vsebine. Z ureditvijo obstoječih in novih površin bo obogatena ne le turistična, temveč tudi kulturna ponudba kraja.
