Moja mama Vanda Križaj (rojena Steiner) se je rodila na Ljubljanskem gradu leta 1933 kot drugi otrok mami Mariji – Zdravki (rojeni Brezigar leta 1909 v Trstu) in očetu Karlu Steinerju. Čeprav so bili Steinerji premožna ljubljanska družina, sta se babica in dedek v tridesetih letih prejšnjega stoletja preselila v stanovanje na grad, kjer so bila delavska in socialna stanovanja. Razlog selitve je zavit v skrivnost, posredi pa je bil spor z gospodarjem oziroma Karlovim očetom.
Na gradu so živeli še v času 2. svetovne vojne, nato pa se je družina morala izseliti (verjetno leta 1943 ali 1944). Dedek Karlo Steiner žal ni dočakal ne konca vojne ne rojstva zadnjega otroka (Mirana Bernarda Vida Gregorja roj. leta 1944), saj je bil izdan. Nemci so ga odpeljali v Begunje in ustrelili kot talca v Šenčurju.
Noseča babica Zdravka se je nato z mojo mamo odselila v stanovanje stavbe na Zoisovi 5, kjer je zdaj Fakulteta za arhitekturo. Kasneje so se preselili na Vegovo ulico 12. Na grad se po vojni niso več vrnili.
Moji spomini segajo v čas okrog leta 1960, ko sem z babico Zdravko, ki smo jo vnuki klicali Tami, hodil na grad obiskovat njene znance, s katerimi so včasih skupaj stanovali. Moral sem imeti okrog pet let in še nisem hodil v šolo. Iz tistega časa se ne spominjam veliko, razen velikega umivalnika, ki je bil kar na hodniku, in tega, da so različne družine živele skupaj v eni veliki sobi. Po materini smrti sem našel skrinjico, v kateri je bilo veliko fotografij, nekaj tudi iz časa njenega otroštva, ki ga je preživela na Ljubljanskem gradu.
